Obup v HNS: Ljubić se pritožuje, da se probosanske stranke sklicujejo na sodbe EU

(Patria) - Predsednik Glavnega sveta hrvaškega narodnega sabora BiH Božo Ljubić je v izjavi za medije pod nadzorom Dragana Čovića in HNS sporočil, da probosanske stranke poskušajo izkoristiti sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.

"Pričevati smo, da tako imenovana „probosanska“ blok poskuša izkoristiti sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice za delegitimacijo in razveljavitev ustavne kategorije konstitutivnosti narodov in pravic teh narodov, da izvolijo svoje legitimne politične predstavnike v organe oblasti, ki jih je Daytonski mirovni sporazum (DMS) in Ustava BiH namenila prav predstavljanju konstitutivnih narodov," je sporočil Ljubić.

Dodal je, da se to poskuša izvesti s samovoljnimi in popolnoma neutemeljenimi razlagami sodb ESLJP kljub domnevni dejstvu, da na primer sodba v primeru Sejdić-Finci vsebuje dele, ki jasno pričajo, da ta sodba ne dovodi v vprašanje ustavne kategorije konstitutivnosti narodov, kot tudi ne pravice teh konstitutivnih narodov do legitimnega političnega predstavljanja.

Vendar pa se postavlja vprašanje, kaj je sporno za dr. Ljubića v tem, da se probosanske stranke sklicujejo na izvajanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ko pa se na isto sklicujeta EU in ZDA? Očitno je, da Ljubiću in tako imenovanemu HNS-u te sodbe nimalo ne ustrezajo, zato ne čudi dejstvo, da vsi tožniki, ki so pred sodiščem v Strasbourgu dobili tožbe, pripadajo drugim narodom ali ostalim. Isto sodišče v nobeni sodbi ni ugotovilo diskriminacije Hrvatov.

Poleg tega Ljubić neuspešno poskuša zavesti javnost, ko se sklicuje na sodbo Sejdić - Finci.

Namreč, Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru ZORNIĆ proti BOSNI IN HERCEGOVINI izraz „konstitutivni narodi“ označilo kot posledico genocida in etničnega čiščenja, na katerega je bilo nujno pristati, da bi se zagotovil mir. To dobesedno piše v točki 43. sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Zornić, ki se sklicuje na prejšnjo sodbo v primeru Sejdić - Finci;

"V sodbi Sejdić in Finci je sodišče opazilo, da je bil v času sprejetja spornih ustavnih določb na terenu zelo krhek mir in da je bil cilj teh določb ustaviti brutalni konflikt, ki ga je zaznamoval genocid in „etnično čiščenje“. Narava tega konflikta je bila takšna, da je bilo nujno pristati na „konstitutivne narode“, da bi se zagotovil mir“.

V skladu s tem sodišče sklepa, da je treba v Bosni in Hercegovini brez nadaljnjega odlašanja vzpostaviti demokratično ureditev brez posebnih pravic za konstitutivne narode.

"Vendar pa zdaj, več kot osemnajst let po koncu tragičnega konflikta, ne more obstajati noben razlog za ohranitev spornih ustavnih določb. Sodišče pričakuje, da bo brez nadaljnjega odlašanja vzpostavljena demokratična ureditev. Glede na potrebo po zagotovitvi resnične politične demokracije, sodišče meni, da je čas za politični sistem, ki bo vsakemu državljanu Bosne in Hercegovine zagotovil pravico, da se kandidira na volitvah za Predsedstvo in Dom narodov Bosne in Hercegovine, brez diskriminacije na podlagi etnične pripadnosti in brez posebnih pravic za konstitutivne narode ob izključevanju manjšin ali državljanov Bosne in Hercegovine“.

Spomnimo, Azra Zornić je BiH tožila Evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Postopek je trajal devet let in končno julija 2014. je bilo odločeno v njeno korist. Zornić, Bosne in Hercegovine ni tožila ne kot pripadnica konstitutivnih narodov (primer Pilav) ne kot pripadnica Ostalih (primer Sejdić-Finci), ampak kot državljanka Bosne in Hercegovine, ki ji je kot državljanki onemogočena pravica kandidiranja za Dom narodov in Predsedstvo Bosne in Hercegovine.