Obrazložitev Sodišča BiH: Izločitev člana komisije ne bi vplivala na drugačno odločitev

(Patria) - Žalilni oddelek Sodišča BiH, sestavljen iz sodnic Zvjezdane Antonović, kot predsednice senata, ter Dinkae Bešlagić-Čovrk in Mirsade Džindo kot članic senata, je ob odločanju o pritožbi Milorada Dodika, predsednika RS, ki ga zastopa pooblaščenec Goran Bubić, odvetnik iz Banja Luke, vloženi zoper odločbo Centralne volilne komisije Bosne in Hercegovine, na nejavni seji, ki je potekala 18. avgusta 2025, sprejel sklep, s katerim se pritožba zavrne.

V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je Miloradu Dodiku, predsedniku RS, prenehal mandat z 12. junijem 2025, ko je sodba Sodišča Bosne in Hercegovine postala pravnomočna. V drugem odstavku iste odločbe je odločeno, da bo po pravnomočnosti te odločbe Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine sprejela odločitev o razpisu in izvedbi predčasnih volitev. Zoper to odločbo je Milorad Dodik pravočasno vložil pritožbo.

V pritožbi je navedeno, da Centralna volilna komisija BiH pri sprejemanju odločbe ni obravnavala bistvenega vprašanja ustavnosti in zakonitosti, s čimer je opozorila na retroaktivno uporabo posamičnega akta glede na dejstvo, da je bila sodba vročena tožniku 4. avgusta 2025, vendar proizvaja pravne posledice od 12. junija 2025, s čimer krši temeljni standard vladavine prava. V pritožbi je navedeno, da posledica retroaktivne uporabe ni sprejemljiva za to pravno situacijo.

Nadalje pritožba opozarja, da je stalna članica Centralne volilne komisije BiH Vanja Bjelica-Prutina v pravdnem postopku s pritožnikom po njeni tožbi pred Okrožnim sodiščem v Sokocu, ter da je sodelovala pri sprejemanju odločbe CIK, čeprav bi se morala v skladu z določbami Zakona o upravnem postopku BiH izločiti iz odločanja.

Pritožba je posebej poudarila, da je prenehanje mandata po izpodbijani odločbi v nasprotju z Ustavo RS, ki določa, da predsedniku RS predčasno preneha mandat v primeru odstopa ali odpoklica. V pritožbi je izpostavljena tudi kršitev načela nepristranskosti ter dejavnosti “nelegitimnega” Christiana Schmidta, ki nalaga kaznivo dejanje iz člena 203a KZ BiH ciljano proti pritožniku.

V odgovoru na pritožbo je Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine predlagala, da sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno, ker je bila izpodbijana odločba sprejeta na pravilen in zakonit način.

Senat Žalilnega oddelka Sodišča BiH je zaključil, da pritožba ni utemeljena, saj je CIK BiH 1. avgusta 2025 prejela obvestilo Sodišča BiH s prilogo prvostopenjske sodbe Sodišča BiH z dne 26. februarja 2025, kot tudi drugostopenjsko sodbo Žalilnega senata Sodišča Bosne in Hercegovine z dne 12. junija 2025, s katero je bila potrjena prvostopenjska sodba zoper Milorada Dodika, s katero je bil pravnomočno obsojen na enoletno zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja neizvrševanja odločb visokega predstavnika, iz člena 203a, odstavek 1, v povezavi s členi 39, 42. in 48. Kazenskega zakonika Bosne in Hercegovine.

- Ob preverjanju pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe Centralne volilne komisije BiH, v okviru pritožbenih navedb in celotnega stanja spisa, je Žalilni senat ugotovil, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita iz naslednjih razlogov; namreč, iz stanja spisa izhaja, da je CIK BiH, postopajoč po dostavljeni pravnomočni sodbi, v skladu s svojimi pooblastili, sprejela odločitev o prenehanju mandata pritožniku z pravilno uporabo določbe člena 1.10, odstavek (1), točka 4. Volilnega zakonika Bosne in Hercegovine.

Navedena določba določa, da izvoljenemu članu oblasti na vseh ravneh preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, z dnem pravnomočnosti sodne sodbe, s katero je bil obsojen na zaporno kazen v trajanju šest mesecev ali več. Prav tako sta bili pravilno uporabljeni točki 5. in 6. istega odstavka člena 1.10 Volilnega zakonika, ki določata, da izvoljenemu članu oblasti na vseh ravneh preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, z dnem pravnomočnosti sodne sodbe, s katero mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja določenega poklica, dejavnosti ali funkcije, ki predstavlja funkcijo izvoljenega člana v organu oblasti, oziroma z dnem pravnomočnosti sodne sodbe, s katero mu je izrečena kazen, ki za posledico obsodbe ima prenehanje te uradne dolžnosti in prenehanje tega delovnega razmerja – navaja obrazložitev senata.

Dodaja, da so neutemeljene tudi navedbe pritožnika, ki opozarjajo na retroaktivno uporabo posamičnega akta.

- Namreč, pravnomočnost in izvršljivost sodnih odločb sta dva povsem različna pravna instituta in se ne morata zgoditi istočasno. Nastop pravnomočnosti pomeni nemožnost izpodbijanja sodne odločbe z rednimi pravnimi sredstvi, torej pogoj, da prvostopenjska sodba postane pravnomočna, je, da se je ne da več izpodbijati s pritožbo, in to je, ko drugostopenjski sodišče zavrne kot neutemeljeno pravočasno vloženo pritožbo in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Torej, pravnomočnost drugostopenjske sodbe nastopi ex nunc, kar pomeni, da pridobi lastnost pravnomočnosti z dnem izdaje. Za razliko od pravnomočnosti, pogoj za izvršljivost pravnomočne sodbe je, da je uradno vročena strankam. Končno, z določbo člena 115. Kazenskega zakonika BiH je določeno, da pravne posledice nastopijo z dnem pravnomočnosti sodbe, ki je bila v konkretnem primeru ugotovljena z dnem izdaje drugostopenjske sodbe, torej 12. junija 2025, kar izhaja iz klavzule pravnomočnosti, ki je bila dodana prvostopenjski sodbi. Iz navedenega izhaja, da je Centralna volilna komisija BiH pravilno ugotovila datum prenehanja mandata, saj je s členom 1.10, odstavek 1, točka 4. Volilnega zakonika BiH jasno določeno, da izvoljenemu članu oblasti na vseh ravneh preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, z dnem pravnomočnosti sodne sodbe, s katero je bil obsojen na zaporno kazen v trajanju 6 mesecev ali več – navedeno je v obrazložitvi.

Senat ni posebej ocenjeval pritožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev členov Ustave RS, ker CIK BiH ni pristojna za oceno ustavnosti zakonov in v svojem delu uporablja izključno določbe Volilnega zakonika Bosne in Hercegovine, kot lex specialis.

- Neutemeljeno se s pritožbo navaja, da je bila članica CIK BiH Vanja Bjelica-Pudar dolžna izločiti se iz odločanja v konkretnem primeru, iz razloga, ker je bila v konfliktu interesov zaradi vodenja pravdnega postopka v sporu s pritožnikom. Namreč, z določbo člena 35, točka 6. Zakona o upravnem postopku BiH je določeno, da se uradna oseba izloči iz dela pri zadevi, če je s stranko v gospodarskem ali drugem poslovnem odnosu, kar v tem primeru ni tako. Poleg tega, če je pritožnik menil, da vodenje pravdnega postopka predstavlja razlog za izločitev v smislu navedene določbe, je imel možnost, da na to opozori CIK BiH in zahteva izločitev navedenega člana komisije, kar pa je spregledal. Končno, tudi če bi prišlo do kršitve postopka na način, kot ga navaja pritožnik, to senat posebej poudarja, da takšna kršitev postopka, tudi če bi obstajala, po svojem značaju ne bi mogla predstavljati kršitve, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe.

Namreč, z določbo člena 2.18, odstavek (2) Volilnega zakonika BiH je določeno, da Centralna volilna komisija BiH sprejema odločitve z dvotretjinsko večino od skupnega števila članov. Iz odgovora na pritožbo izhaja, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta soglasno, da so pri sprejemanju odločitve sodelovali vsi sedmi člani Centralne volilne komisije, iz česar izhaja, da izločitev navedenega člana komisije ne bi vplivala na drugačno odločitev Centralne volilne komisije BiH – piše v obrazložitvi odločbe.