Obradović: Srbija ostaja zavezana sodelovanju s Haagom

Posebni predstavnik srbske vlade Saša Obradović je danes v New Yorku dejal, da Srbija ostaja zavezana sodelovanju s haaškim sodiščem in da domače sodstvo nadaljuje boj proti nekaznovanosti zločinov, storjenih med oboroženim spopadom v nekdanji Jugoslaviji, kljub kritikam zaradi odločitve o neizročitvi treh radikalcev, poroča TANJUG, povzema novinarska agencija Patria.

Obradović je na seji Varnostnega sveta Združenih narodov pojasnil odločitev Višjega sodišča v Beogradu, po kateri niso izpolnjeni zakonski pogoji za postopanje po nalogu sodišča za aretacijo in izročitev Petra Jojića, Vjerice Radete in Jova Ostojića, obtoženih nespoštovanja sodišča v postopku, ki v Haagu poteka zoper vodjo Srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja.

Obradović je poudaril, da je bil nalog za aretacijo izdan dva meseca po izpustitvi Šešlja na začasno prostost (januarja 2015), in da je srbska vlada zaradi tveganja za nacionalno varnost, ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin in analiz, ocenila, da je treba izpolnitev naloga sodišča odložiti.

V tem kontekstu se je spomnil primera Ševketa Kabašija, ki se je pred sodiščem pojavil šele štiri leta po tem, ko je sodišče izdalo nalog za njegovo aretacijo. Spomnil se je tudi, da je srbska vlada predlagala, da se postopek zoper obtožene radikalce izvede pred domačim pravosodjem, kar je sodišče zavrnilo.

- Ko se je vlada odločila nadaljevati z ravnanjem po nalogu, je Ministrstvo za pravosodje zadevo posredovalo Višjemu sodišču, ki je po Zakonu o sodelovanju s haaškim sodiščem pristojno odločati o tem, ali so izpolnjeni pogoji za izročitev, je poudaril Obradović.

Višje sodišče v Beogradu je, kot je navedel, prvič v zgodovini sodelovanja Srbije s sodiščem 18. maja sklenilo, da niso izpolnjeni pogoji za aretacijo in izročitev obtoženih Petra Jojića, Vjerice Radete in Jova Ostojića, ker Zakon o sodelovanju s Haagom določa obveznost Srbije, da izroča le obtožene za najhujše vojne zločine, genocid in zločine zoper človečnost, ne pa tudi zaradi nespoštovanja sodišča.

V tem kontekstu je Obradović Varnostnemu svetu spomnil tudi na dopis francoskega veleposlaništva v Haagu, poslan sodišču 27. decembra 2011, s katerim je bila zavrnjena izročitev nekdanje tiskovne predstavnice haaškega tožilstva Florence Artman, obtožene nespoštovanja sodišča, kar je primer tudi z radikalci. 

- Francija nima na voljo pravne podlage, ki bi ji omogočala postopanje po zahtevi za aretacijo gospe Florence Hartman in njeno premestitev v sodišče, je navedeno v tem dopisu, ki ga je citiral Obradović.

Po njegovih besedah odločitev srbskega sodišča nikakor ne izključuje odločenosti Srbije, da nadaljuje sodelovanje s sodiščem na najbolj aktiven način.

- Ne smemo biti potrti v naših prizadevanjih, ki naj privedejo do sprave in sodelovanja, to pa vključuje tudi sojenja pred domačimi sodišči tistim, ki so odgovorni za zločine. Žrtve ne bodo pozabljene in ne smemo dovoliti, da se zločini ponovijo, je dejal Obradović.

Spomnil je tudi, da je Vlada Srbije ravnala po nalogih za aretacijo dveh obtoženih pred sodiščem, Jovice Stanišića in Franka Simatovića, katerima je bila razveljavljena prvostopenjska oprostilna sodba sodišča.

To so bili prvi nalogi za aretacijo od časa aretacije zadnjih obtoženih Ratka Mladića in Gorana Hadžića, je pripomnil Obradović in ugotovil, da te pomembne informacije niso bile v poročilu glavnega tožilca sodišča.

Posebni predstavnik srbske vlade je Varnostnemu svetu sporočil, da je Srbija nedavno sprejela tudi Nacionalno strategijo za pregon vojnih zločinov, ki je usmerjena v krepitev učinkovitosti domačih postopkov za vojne zločine in spodbujanje regionalnega sodelovanja na tem občutljivem področju.

- To je odraz zavezanosti moje vlade k odgovornosti za osnovne mednarodne zločine, ne glede na nacionalni, etnični ali verski status storilca ali žrtve, je navedel Obradović in pripomnil, da Srbija upravičeno pričakuje, da bodo tudi druge države nekdanje Jugoslavije imele enake cilje in delovale v skladu z načeli mednarodnega humanitarnega prava.

V tem smislu je Obradović Varnostnemu svetu spomnil, da je Hrvaška sprejela le eno pravnomočno sodbo za zločine nad Srbi, storjene v akciji "Oluja" leta 1995, kljub temu, da sta tako haaško sodišče kot Meddržavno sodišče pravice ugotovila, da so bili nad srbskim civilnim prebivalstvom izvajani umori, dejanja zoper človečnost in okrutno ravnanje med in po operaciji Oluja.

Poleg tega je opozoril tudi na poskuse Hrvaške, da vzpostavi nekaznovanost za svoje državljane glede vojnih zločinov, kar je v svojem poročilu potrdil tudi haaški tožilec.

Glede kritik na neizvolitev novega tožilca za vojne zločine v Srbiji je Obradović navedel, da je v teku nov krog volitev, medtem ko srbsko tožilstvo za vojne zločine še naprej deluje v celoti pod vodstvom prvega namestnika tožilca.

Poudaril je, da je bilo v Srbiji od začetka leta 2016 potrjenih osem obtožnic zoper 15 obtoženih za vojne zločine, kar pomeni, da se bodo kmalu začela sojenja, je navedeno v poročilu novinarske agencije TANJUG.