Obnovljeni simbol Tuzle odpira vrata 5. maja: Šarena džamija po 135 letih spet v starem sijaju

(Patria) - V samem središču Tuzle, z novo kupolo in minaretom, bo Šarena džamija - eden najpomembnejših spomenikov islamske arhitekture v Bosni in Hercegovini - slovesno odprta 5. maja v okviru prireditve "Dani vakufa 2025".

Skupna vrednost projekta obnove je znašala približno 2,1 milijona KM, v celoti pa ga je financiral Generalni direktorat vakufov Republike Turčije prek Vakufske direkcije Islamske skupnosti v BiH.



Zahvaljujoč temu je Šarena džamija, znana tudi pod imeni Časna, Atik, Gradska in Behram-begova, vrnjena v obliko, ki spominja na njen prvotni videz. Protokol o obnovi je bil podpisan leta 2017, dela pa so se začela leta 2018.

Ker gre od leta 2010 za nacionalni spomenik, so dela poleg Vakufske direkcije spremljali tudi strokovnjaki Zavoda za zaščito spomenikov BiH. Obnova je bila izjemno zapleten in zahteven proces, od raziskovalnih del in načrtovanja do same izvedbe.

Danes Šareno džamijo krasijo bogati stenski motivi, ki poleg duhovnega pomena puščajo močan vizualni vtis in spominjajo na bogato kulturno-zgodovinsko dediščino.

Čudovita notranjost Behram-begove džamije priča o njeni izjemni umetniški in arhitekturni vrednosti.

- Zlitje tradicionalne arhitekture in tujih vplivov je povzročilo edinstven arhitekturni izraz. Reliefna in slikana dekoracija, ena glavnih značilnosti psevdomavrskega sloga v Šareni džamiji, sodi med najlepše v Bosni in Hercegovini - je povedal Elmedin Avdibašić, višji strokovni sodelavec za vakufe pri Medžlisu Islamske skupnosti Tuzla.



Dodal je, da so vse estetske značilnosti, vključno z obdelavo fasade, odprtinami, dekorativnimi elementi, kot so nazobčani parapeti in venci, ter notranja obdelava, izvedene v psevdomavrskem slogu.

- Ena od značilnosti Behram-begove džamije, ki spominja na mavrsko arhitekturo, so podkvasti loki nad okni in na verandi. Takšni loki so značilni za islamsko Španijo, medtem ko je bež-rdečkasta fasada v obliki črt tipična za mameluško obdobje srednjeveškega Kaira – pojasnjuje Avdibašić.

Projekt obnove je zajemal številne posege: odstranitev štirikapne strehe nad molitvenim prostorom in izgradnjo avtentične kupole, odstranitev verande, zgrajene leta 1960, in njeno vrnitev v prvotno obliko, obnovo reliefne dekoracije na minaretu in fasadah, konstrukcijsko sanacijo temeljev, utrjevanje sten, poslikavo notranjosti ter ureditev harema in zunanjega prostora. Kupola džamije je zdaj videti kot tista iz leta 1888.

- Po poškodbi lesene konstrukcije kupole med odstranjevanjem svinčene kritine je arhitekt Franc Kuril leta 1895 izdelal projekt prilagoditve, po katerem je bila originalna lesena kupola zamenjana s štirikapno streho. Lesene sofe z baldahinom so bile porušene leta 1960, namesto njih pa so bile zgrajene nove sofe z osmimi zidanimi stebri, povezanimi z loki, pokrite s trikapno streho - je navedel.



Raziskovalna dela in priprave na izdelavo projekta so trajala leta. Glavna prelomnica neenakomernega in nepravilnega posedanja tal v starem delu mesta je potekala prav pod džamijo, kar je za geologe in statike predstavljalo poseben izziv, je pojasnil Avdibašić.

- Notranjost džamije je bila večkrat prebarvana, med obnovo pa so bila izvedena raziskovalna dela na slikarskih dekoracijah z namenom ugotavljanja avtentičnega videza. Pomanjkanje arhivskega gradiva je oteževalo odločanje o kupoli in njeni dekoraciji, vendar so bili zahvaljujoč strokovnosti številnih sodelavcev vsi izzivi uspešno premagani.

Poslikava notranjosti je bila izvedena v skladu z načeli Beneške listine; nove barve so naravne in za odtenek svetlejše od originalnih. Posebnost Tuzle, zlasti tega dela mesta, je prisotnost soli v tleh.

Malte, uporabljene pri gradnji, so vlekle sol, kar je povzročilo njihovo krhkost. Pred samo obnovo so sol intenzivno odstranjevali s posebnimi metodami, pri obnovi pa so bili uporabljeni izključno materiali iz tistega časa – rečni pesek in apnena malta, brez cementa – je poudaril Avdibašić.



Šarena džamija se nahaja na blagi vzpetini v Atik mahali v Tuzli. Prvič je omenjena leta 1548, domneva pa se, da je bila zgrajena po letu 1533. Vakuf Časne (Atik) džamije je nastal v prvi polovici 16. stoletja. Džamija je skupaj z medreso in mektebom zgorela v požaru 10. septembra 1871.

Džamijo je načrtoval Franc Mihanović, kasnejše prilagoditve pa so bile izvedene po načrtu Franca Kurila. Gre za redek in dragocen primer arhitekture tistega časa, njen pomen pa dodatno povečuje avtentična slikana dekoracija, ki se je – čeprav delno prekrita – uspela ohraniti. Zaradi dvobarvne fasade in bogato poslikane notranjosti je v ljudskem izročilu znana kot Šarena džamija.