Obnova mejnih prehodov v BiH in označevanje etnično čistih ozemelj

Slovesnost obnove mejnih prehodov s sosednjimi državami je nova praksa označevanja etnično čistih ozemelj na območju Bosne in Hercegovine. V gradbenem žargonu bi rekli, da gre za kolčenje etničnih parcel.

Bosna in Hercegovina je odprla sodoben mejni prehod Ivanica, plačan dva milijona KM, ki naj bi izboljšal prometno komunikacijo med BiH in Hrvaško na skrajnem jugu države. Svečano vrvico je prerezal predsednik HDZ-ja BiH Dragan Čović, ob podpori najvišjega strankarskega vodstva, od Borjane Krišto do Marinka Čavare. 

Nekaj prej so začetek gradnje mostu z mejnim prehodom Bratunac – Ljubovija med BiH in Srbijo na severovzhodu države uradno potrdili predstavniki iz Republike Srbske in Srbije. Niti na Ivanici niti v Bratuncu nihče ni predstavljal države Bosne in Hercegovine. Gostje so predstavljali lastne stranke. 

Na Drini se je še odkrito govorilo o dodatnem povezovanju Srbov na obeh straneh reke. Takratni predsednik Srbije Tomislav Nikolić je izjavil, da iskreno upa, da bosta Srbija in Republika Srbska nekega dne - eno. Torej, sami temelji tega mejnega prehoda so postavljeni na neiskrenih namenih. 

V idealnih pogojih bi morale stvari izgledati takole. Prav za posredno obdavčitev BiH, z odločbo Sveta ministrov, obstaja obveznost vzdrževanja in obnove obstoječih ter gradnje novih mejnih prehodov. Mejni prehodi so last države Bosne in Hercegovine in ne predstavljajo izključne pravice nobenega od treh konstitutivnih narodov v državi.

Kakšen je dejanski odnos oblasti BiH do meje, dokazuje naslednji primer: Bosna in Hercegovina ima 83 mejnih prehodov. Uprava za posredno obdavčitev Bosne in Hercegovine za njihovo vzdrževanje na leto dobi le okoli 800.000 KM. To ni dovolj, se pritožujejo iz UIO, niti za osnovno vzdrževanje prehodov. Govori se o 80 odstotkih mejnih prehodov, kjer policisti bivajo v neprimernih prostorih. V nekaterih nimajo niti stranišča, zato uporabljajo prostore kolegov iz Hrvaške. 

Lahko rečemo, da retrogradne sile v Bosni in Hercegovini državno mejo razdirajo na dva nova načina: retoričnega in praktičnega. 

V mejni policiji BiH se je že govorilo o možnem novem načinu prerazporeditve mejnih policistov, in sicer po kraju bivanja. Vsak, ki pozna etnično strukturo prebivalstva v BiH, je lahko spoznal, da gre za poskus etnične preureditve mejne policije. Dele med BiH in Hrvaško, na strani BiH, bi nadzorovali policisti, bosansko-hrvaški, mejo med BiH in Srbijo pa policisti iz RS, medtem ko bi Bošnjaki dobili letališče Sarajevo, Tuzlo in mejne prehode na severu države okoli Bihaća. Takšna ideja je bila ustavljena po pritisku medijev in javnosti. Vprašanje je le, koliko bo ta branik zdržal, če državljani že prihodnje leto retrogradne politike ne pošljejo na smetišče. (A. Aljović)