Obletnica zločina nad Bošnjaki in Hrvati na Korićanskih skalah

(Patria) - S spuščanjem vrtnic po prepadu na mestu množičnega streljanja so se družinski člani žrtev, nekdanji taboriščniki, predstavniki oblasti in številni državljani v četrtek na lokaciji Korićanskih skal, na gori Vlašić, spomnili 33. obletnice množičnega streljanja 224 taboriščnikov, ki so bili pred tem pripeljani na kraj usmrtitve pod pretvezo odhoda na izmenjavo.

Družinski člani ubitih, nekdanji taboriščniki, številni državljani, predstavniki in člani združenj žrtev so s spuščanjem vrtnic po skali v brezno globine 300 metrov, solzami in molitvami počastili spomin na ustreljene taboriščnike, na mestu, kjer so bili ubiti, potem ko so jim ukazali, naj se postavijo ob robu ceste proti prepadu in pokleknejo. Nato so sledili streli, ki so po pričevanjih udeležencev, zločincev, trajali več kot 15 minut.

Predsednik Zveze taboriščnikov v Bosni in Hercegovini Seid Omerović je dejal, da so bili taboriščniki na Korićanskih skalah ubiti s trojno usmrtitvijo.

“Trojna usmrtitev nad 224 taboriščniki je najprej vključevala streljanje v hrbet oseb, postavljenih ob samem prepadu, nato njihov padec po Korićanskih skalah, na koncu pa še rafale in metanje bomb na ubite, da bi se tako uničila možnost morebitnih preživelih ali ranjenih. Kljub vsemu je nekaj taboriščnikov vendarle preživelo in postalo priče monstruoznih usmrtitev na Korićanskih skalah ter s tem ogromno prispevalo v procesih proti zločincem na sodiščih v Haagu in Sodišču Bosne in Hercegovine. Skupaj je bilo 10 pripadnikov policije zaradi pokola na Korićanih na sodiščih obsojenih na skoraj 200 let zapora, medtem ko je bil takratni predsednik Kriznega štaba občine Prijedor Milomir Stakić obsojen na 40 let zapora za vojne zločine na območju Prijedorja, med drugim tudi za zločin na Korićanih“, je navedel v sporočilu.

Poudaril je, da je bil zločin nad breznom Korićanskih skal storjen zaradi uresničitve projekta etnično čistih območij, "območij samo za izbrane narode, ki v svoji filozofiji menijo, da so vredni več od drugih že s samim svojim obstojem".

“V psihologiji je ta motnja opredeljena kot fašizem in ta na žalost obstaja še danes. Prepoznavamo ga v zadnjih letih ne le v naši regiji, ampak na žalost tudi na številnih drugih destinacijah v Evropi in svetu“, je navedel.

Na lokaciji Korićanskih skal, na gori Vlašić, so avgusta 1992 ustrelili 224 taboriščnikov, ki so bili pred tem pripeljani na kraj usmrtitve pod pretvezo odhoda na izmenjavo.

Na treh mikrolokacijah na Korićanskih skalah so našli posmrtne ostanke 182 Bošnjakov in Hrvatov z območja občin Prijedor in Kotor-Varoš. V tem grobišču so našli posmrtne ostanke 177 Bošnjakov in pet Hrvatov. Še vedno iščejo vse skeletne ostanke, saj so bila telesa ubitih taboriščnikov prestavljena in zakopana na drugih lokacijah.

Prijedorske Bošnjake, predhodno zaprte v tamkajšnjih koncentracijskih taboriščih, so pod pretvezo izmenjave na Korićanskih skalah postrojili pripadniki intervencijskega voda takratne policije Republike Srbske iz Prijedorja. Ko so jim ukazali, naj pokleknejo, so jim streljali v hrbet, nato pa so njihova telesa padla v brezno globoko več kot 300 metrov.

Sodbe za Korićanske skale

Za zločin na Korićanskih skalah je zaporne kazni dobilo 11 obsojenih, v skupnem trajanju 200 let.

Za zločine pred MKSJ in Sodiščem BiH so bili obsojeni Darko Mrđa na 17, Damir Ivanković na 14, Gordan Đurić na osem, Ljubiša Četić na 13, Zoran Babić na 22, Milorad Škrbić na 21, Dušan Janković na 21, Željko Stojnić na 15, Saša Zečević na 23, Marinko Lepoja na 23 in Radoslav Knežević na 23 let zapora.