Obilježena godišnjica masakra na Trgu solidarnosti: Ubijeni dok so čakali v vrsti za kruh

(Patria) - S polaganjem cvetja in izkazovanjem spoštovanja na kraju pokola so družinski člani, prijatelji in predstavniki oblasti obeležili 32. obletnico pokola na Trgu solidarnosti pri številki 14, na Alipašinem Polju.

Na tem mestu je pred 32 leti minometna granata, izstreljena z agresorskih položajev Vojske Republike Srbske iz smeri Nedžarićev, ubila 11, medtem ko je huje in lažje ranila 53 Sarajevčanov, ki so čakali v vrsti za kruh.

Ubiti so bili: Rifet Bahtić, Jasmina Duraković, Jasmin Đozo, Muniba Ganija, Nermin Gušić, Zoran Kafedžić, Sadrija Krasnići, Adnan Lingo, Nadežda Puljić, Daniel Turkalj in Edin Uzunović.

Na kraj pokola so cvetje položili poslanca v Skupščini Kantona Sarajevo Rusmir Pobrić in Jasmin Šaljić ter ministrica za vzgojo in izobraževanje KS Naida Hota-Muminović.

"Tudi danes, po 32 letih, govorimo o njih, ker je to zelo pomembno, ne le zaradi preteklosti in sedanjosti, ampak še posebej zaradi prihodnosti. Nenehno je treba govoriti o tem, da se tak zločin ne bi ponovil. Spominjati se je treba tisočdnevnega obleganja Sarajeva, v katerem so bili njegovi prebivalci izpostavljeni velikemu trpljenju, ko so bili lačni, žejni, premraženi, izpostavljeni nenehnemu obstreljevanju in ostrostrelcem. Ne smemo in ne bomo pozabili 12.000 naših sodržavljanov, ki so bili ubiti, od katerih je bilo 1.601 otrok", je dejala ministrica Hota-Muminović.

Pokol na Trgu solidarnosti je bil prvi od treh grozljivih pokolov, ki jih je med obleganjem Sarajeva zagrešila agresorska vojska na Alipašinem Polju. Po tem ubijanju nedolžnih civilistov je bila novembra 1993 izstreljena granata, s katero so bili ubiti učiteljica in učenci na Trgu ZAVNOBiH-a, leto dni kasneje pa se je zgodil tretji pokol, v katerem je agresorska granata ubila otroke med sankanjem v Bosanski ulici.

Za ta in druge zločine, storjene v Sarajevu, je Mednarodno sodišče v Haagu obsodilo Stanislava Galića, poveljnika Sarajevsko-romanijskega korpusa Vojske Republike Srbske, na najvišjo kazen, dosmrtni zapor. Dragomira Miloševića, ki je nasledil Galića in nadaljeval zločine nad Sarajevčani, je sodišče obsodilo na 33 let.

Kazen dosmrtnega zapora prestaja tudi Ratko Mladić, poveljnik Glavnega štaba Vojske Republike Srbske od leta 1992 do 1996. Med drugim je bil obsojen tudi za združeni zločinski podvig, "ki je imel za cilj širjenje terorja med civilnim prebivalstvom Sarajeva s kampanjo ostrostrelskega delovanja in obstreljevanja". Enako usodo deli tudi Radovan Karadžić, prvi predsednik Republike Srbske, ki prav tako ne bo dočakal svobode živ.