Obilježena 32. obletnica umora devet sarajevskih državljanov v ulici Žrtev fašizma

(Patria) - S polaganjem cvetja in oddajo časti na kraju pokola je bila obeležena 32. obletnica umora devetih naših sodržavljanov v ulici Žrtev fašizma pri številki 12, naselje Otoka, ki ga je zagrešil agresor med obleganjem Sarajeva v letih 1992–1995.

Na današnji dan, 10. novembra 1993, so z agresorskih položajev Vojske Republike Srbske, ki so bili na območju Nedžarićev, izstrelili tri minometne granate kalibra 82 mm, ki so padle na asfaltno podlago v ulici Žrtev fašizma pri številki 12 in v ulici Ilije Engela pri številki 5.



Zaradi eksplozij in drobcev granat so bili ubiti: Elma Geko, Slavojka Govedarica, Semir Haseta, Amina Hećo, Ajdin Hodžić, Ibrahim Huskić, Vinko Lončar, Silvijo Mačorović in Božidar Šuko.

V tem pokolu je bilo huje in lažje ranjenih še 38 naših sodržavljanov.

V imenu Kantona Sarajevo je cvetje položila ministrica za znanost, visoko šolstvo in mlade KS Dušanka Bošković, ki je poudarila, da s tem, ko obeležujemo ta žalostni dan, ne izkazujemo le spoštovanja ubitim sodržavljanom, ampak pošiljamo sporočilo, da ne bomo pozabili.

"Mesta spomina, in danes smo na enem izmed njih, niso le opomniki na trpljenje in stradanje, ampak tudi opozorila za prihodnost. To je preprost opomin: storiti vse, da nikoli ne dovolimo, da bi se takšni zločini ponovili.

Sarajevo je preživelo najdaljše obleganje sodobnega časa, obleganje Vojske Republike Srbske, ki pri ubijanju ni delala razlik – vsi so bili tam, vseh starosti, spolov, ver ali narodnosti. V najdaljšem obroču našega mesta v sodobni zgodovini je bilo ubitih več kot 12.000 ljudi, med njimi 1.601 otrok. To so ogromne številke, ki jih ne smemo olajšano izgovarjati, saj vsaka od njih predstavlja ime, obraz, zgodbo in neizmerno žalost družin. Pravica je naš dolg do žrtev.

Za zločine, storjene v Sarajevu, so mednarodna sodišča obsodila le majhno število odgovornih – Stanislava Galića, Dragomira Miloševića in Ratka Mladića. Sodbe so pomembne, vendar same po sebi niso dovolj. Pravica ni le v kaznih, pravica je tudi v priznavanju resnice, v boju proti zanikanju in v naši neomajni odločenosti, da nove generacije učimo o teh dogodkih.

Govoriti o pravici pomeni govoriti tudi o prihodnosti. Bosna in Hercegovina mora biti zgrajena na idejah miru, skupnega življenja in medsebojnega spoštovanja. Ni stabilne prihodnosti brez resnice. Zanikanje takšnih zločinov ne zanika le preteklosti, ampak sabotira prihodnost. Zato moramo vztrajati pri resnici, saj le z resnico gradimo zaupanje, zaupanje pa je temelj vsakega skupnega življenja", je dejala Bošković.

Na kraj pokola so cvetje položile tudi družine ubitih, predstavniki Unije civilnih žrtev vojne Kantona Sarajevo, Združenja staršev ubitih otrok obkoljenega Sarajeva 1992–1995, delegacija Mesta Sarajevo, Krajevne skupnosti Otoka ter učenci in učitelji osnovnih šol "Mehmedalija Mak Dizdar" in "Čengić Vila I".