Obilježavanje 100 godina islama u Hrvatskoj: Sarajevo je centar evropskog tolerantnog islama!

Sto let je od uradne priznanja islama na Madžarskem, čeprav o tem v teh dneh ni bilo govora.

Islam je bil leta 1916 priznan kot uradna vera s strani madžarskega parlamenta. Od leta 1878 se je več bosanskih muslimanov zaradi študija in trgovine priselilo na Madžarsko. Zadnji veliki mufti Budimpešte je bil Hilmi Huisein ef. Durić, sicer rojen v Bosanski Krupi. Islamsko skupnost je ustanovil leta 1931. Nova islamska skupnost Madžarske je bila leta 1988 de facto priznana kot naslednica skupnosti iz leta 1931, piše novinarska agencija Patria.      

Dva različna odnosa do iste obletnice

Na Madžarskem naj bi bilo po nekaterih ocenah od pet tisoč do 49.900 muslimanov, kolikor jih ocenjuje CIA. Več let so zahtevali, da postanejo del Islamske skupnosti Bosne in Hercegovine. Včasih je Ištvan Toth, podpredsednik Islamske skupnosti Madžarske, dejal:

„Med zgodovino smo se Madžari živeli v eni državi z Bošnjaki, zadnjič od leta 1878 do konca prve svetovne vojne. Predsednik IS Madžarske Zoltan Bolek v svoji nedavni knjigi „Zadnji džihad“ piše o madžarsko-turško-bosanskem sodelovanju v prvi svetovni vojni, s posebnim poudarkom na pogumu in junaštvu naših bosanskih bratov.“

Madžarska ima okoli dvajset mošej, 13 pa jih je ohranjenih iz turškega obdobja. Obstajata dva prevoda Korana v madžarski jezik.

Glamurozno obeleževanje stote obletnice uradne priznanja islama kot vere na Hrvaškem je odprlo tudi vprašanje odnosa do identične madžarske obletnice. K temu različnemu obravnavanju jubilejev je deloma prispeval Orban s svojimi ostrimi izjavami o islamu med prihodom vala sirskih beguncev proti Evropi.   

Obisk reisa-l-uleme Huseina ef. Kavazovića na Madžarskem ter sprejem pri premierju Viktorju Orbanu je bil delni odgovor na glamurozen obisk turškega predsednika Recepa Erdoğana v Republiki Hrvaški ter obisk člana Predsedstva BiH Bakirja Izetbegovića ob obeleževanju stote obletnice priznanja islama kot uradne vere na Hrvaškem.

IS Hrvaške je del IS BiH

Obisk reisa Kavazovića na Madžarskem je mogoče razlagati kot nekakšno ravnovesje velikemu zagrebškemu srečanju. Skozi to pozabljanje madžarske obletnice bi se lahko problematiziral tudi zagrebški dogodek.

Namreč, vse v hrvaški prestolnici je kazalo na to, da je treba pozabiti spopade od 1992. do 1994. in odnos uradne hrvaške politike do teh dogodkov. Med svojim vodenjem je hrvaški predsednik Franjo Tuđman zanikal tako Bosno in Hercegovino kot Bošnjake kot narod, islam pa je obravnaval skoraj rasistično. 

Največji gaf zagrebškega srečanja pa se tiče stalnega poudarjanja s strani uradnih oblasti Republike Hrvaške, da so oni nosilci in promotorji tolerantnega evropskega islama.

Islamska skupnost Hrvaške je del IS BiH. Torej, promotor evropskega tolerantnega islama je lahko le Sarajevo. To se je pokazalo in dokazalo tudi v najtežjih časih.