Običaji in tradicija na badnji dan

(Patria) - Pravoslavni verniki, katerih cerkev spoštuje stari julijanski koledar, božič, rojstvo Jezusa Kristusa, praznujejo 7. januarja. Pred njim je božični post, ki traja od 28. novembra do 6. januarja. Osnovni cilji posta so: slavljenje Boga in njegovih svetnikov ter očiščenje duše in telesa telesnih in duševnih strasti. Post vključuje molitve in dobrodelna dejanja, vzdržanje od slabih misli, želja in dejanj ter vzdržanje od mastne hrane.

Božič označuje trenutek spremembe v naravi, konec cikla, ki je trajal eno leto, in začetek novega vegetacijskega obdobja. Zadnji dan pred božičem in hkrati zadnji dan božičnega posta je badnji dan.

Ta dan, v nekaterih krajih pa tudi dan prej, se odide v gozd in prinese veja mladega cerovega ali hrastovega drevesa, ki se ji pred tem reče: »Dober dan, badnjak« in se potrese z žitom. Na badnji dan se po pravoslavnem običaju vrnejo vsi dolgovi in vse izposojene stvari.

Badnjak se v hišo prinese na badnji večer. Z enim delom so nekoč zakurili ogenj, ko je pregorel, so ga odnesli v hleve in staje, drugi del pa so shranili za položajnika, ki ga je prižgal na sam božični dan. Ta običaj se ponekod še danes spoštuje, v mestnih okoljih pa se badnjak ali vejica kupi na tržnici, v hišo se prinese celo dan ali dva prej. Mnogi ga okrasijo s svežim ali suhim sadjem in bonboni, pod njega pa položijo darila za najdražje.

Cerkev je prižiganju badnjaka dala obredni pomen – ogrevanje ob badnjaku simbolizira ogrevanje z ljubeznijo prisotnih družinskih članov, saj vsak ta praznik praznuje v svojem domu.

Slama (simbolizira slamo, na kateri se je rodil Jezus Kristus, in z njenim vnosom v dom se vnese Božji blagoslov) je sestavni del praznovanja badnjega večera. Po starih običajih so jo v hišo prinesli skupaj z badnjakom in jo razprostrli po tleh pod mizo, kjer ostane ves čas božiča. V mnogih krajih so na njej tudi večerjali na badnji večer. Danes je v urbanih okoljih slama simbolično privezana z rdečo nitjo na badnjak.

Za badnji dan se pripravi postna miza: suhe paprike, polnjene z zelenjavo, samo z rižem ali fižolom, postni sarmi iz soje in čebule, postni fižol, pita kupusnik v nekaterih krajih, ponekod krompirjuša ali pita z orehi, riba, krompirjeva solata, solata iz fižola in čebule, z oreščki in suhim sadjem, pečeno bučo, kompot, postne štrudlje in drobne piškote.