Obljube SDA in SBB: Strankarski dogovori vse bolj spominjajo na zakonske zaobljube!

Dogovori voditeljev o oblikovanju oblasti prinašajo številne obljube, ki jih strežejo sebi in ljudstvu. Po volitvah je vodja SDA Bakir Izetbegović podpisal programska načela za koalicijo z Demokratsko fronto Željka Komšića. Ta dokument se je po vrstnem redu načel razlikoval od kasnejšega sporazuma, podpisanega s SBB Fahrudina Radončića. Celo datumi so podobni. SDA je z DF podpisala sporazum 19. novembra lani, s SBB pa 19. oktobra letos.

Vmes je julija 2015 Izetbegović podpisal sporazum s Seferom Halilovićem, ki so ga mnogi poimenovali nesporazum. V tem dogovoru je bilo rečeno, da bodo razrešili politične umore in teroristična dejanja, začenši s soprogo generala Halilovića in njenim bratom, umorom Joze Leutara pa do miniranja spomenika rahmetli Alije Izetbegovića. Izkazalo se je, da so bili v ozadju le politični cilji, čeprav je šlo za družinske vezi žrtev in podpisnikov. Nobeden od akterjev ni več omenil preiskave teh umorov. 

Sporazum Izetbegovića in Radončića ima poleg splošnih pojmov politične stabilizacije BiH, teritorialne celovitosti, integracij v EU in Nato, kar je bilo tudi v koalicijskem dokumentu s Komšićem, v vsebini tudi boj proti korupciji in kriminalu, reforme, izboljšanje poslovnega okolja, zmanjšanje javne porabe.

Radončić je marca 2015 dejal, da se s SDA ne more ničesar dogovoriti.

Julija 2015 je dejal, da „vsega, kar prihaja od Bakirja Izetbegovića in SDA, ne bo podprl“.

Danes ima Radončić z Izetbegovićem podpisan koalicijski sporazum in je paradoksalno enak tistemu, ki ga je Izetbegović sklenil s Komšićem. Zato deluje kot nekakšen diktat SDA SBB.

Bakir nas ne more strašiti z reformnimi agendami na način, da se sprejme zakon o delu, ki prej ni bil analiziran. Nihče nas ne bo izsiljeval, da sprejmemo ad hoc improvizacije, ki prihajajo, po mojem mnenju, od enega zelo nekompetentnega federalnega premierja – je nekoč govoril Radončić.

Že ta konec tedna je nova koalicija objavila, da „začenja reformo državne službe“, s čimer je bil sprejet tudi zakon o delu, premier pa je čez noč postal kompetenten. 

V okviru teh labilnih izjav se je pojavil tudi Novalić, ki je dejal, da se bodo z reformo uprave pravzaprav povečale plače državnim uslužbencem. Zdaj se lahko normalni ekonomisti vprašajo, kaj je cilj te reforme uprave: Zmanjšanje bremen na težko obremenjeno gospodarstvo ali prerazporeditev plač v administraciji?        

Nekoč je Radončić iz opozicije govoril o zahtevah do SDA: Zaposlovanje, razvoj, boj proti korupciji in kriminalu ter odkrivanje političnih umorov. Politični umori so izginili iz tega sporazuma SDA in SBB. 

Lanski sporazum s SDA in DF je podpisal tudi HDZ, ta drugi je izključno bošnjaški, s SDA in SBB. Vodja HDZ je bil tu mediator bošnjaškega nacionalnega enotnosti, nekakšen matičar in boter. Kajti strankarski dogovori vse bolj spominjajo na zakonske zaobljube. In vemo, kaj se zgodi z zaobljubami v zakonu. 

Čeprav ni znano, komu je bila dodeljena poroka, je očitno eno: Novi koaliciji bodo manjkala načela, ki so jih podpisniki pozabili ob vstopu v kombinacijo.

Po vseh tistih obtožbah in brutalnih napadih bi bila načela vsekakor pogubna.