Obvezna rezerva kot instrument denarne politike

Oddelek za spremljanje in analize Centralne banke BiH je pripravil besedilo o instrumentu obvezne rezerve, poroča bh. novinska agencija Patria.

Uporaba instrumenta obvezne rezerve pri vodenju denarne politike se lahko obravnava skozi tri osnovne funkcije: funkcijo previdnostnega nadzora, funkcijo denarnega nadzora in funkcijo upravljanja likvidnosti. Previdnostna funkcija se zgodovinsko povezuje z zlatim standardom, kjer so rezerve v zlatu, ki so jih banke hranile pri drugi banki (pred pojavom centralnih bank), zagotavljale likvidnost oziroma izplačilo obveznosti. S tem sistemom so banke varovale svojo likvidnost in solventnost ter zagotavljale svoje poslovanje. Funkcija denarnega nadzora pomeni neposreden nadzor centralne banke nad denarnimi agregati. S povišanjem stopnje obvezne rezerve lahko centralna banka vpliva na zmanjšanje denarja v obtoku, oziroma z znižanjem stopnje obvezne rezerve neposredno vpliva na povečanje količine denarja v obtoku. Na ta način centralna banka izvaja restriktivno oziroma ekspanzivno denarno politiko. Podobno vlogo ima tudi funkcija upravljanja likvidnosti. Obe navedeni funkciji vplivata na višino obrestnih mer za kredite in depozite.

KAJ JE OBVEZNA REZERVA

Koncept obvezne rezerve v bančništvu se pojavi na začetku devetnajstega stoletja in je zagotavljal likvidnost obveznosti banke tako, da je dana banka pri drugi banki polagala rezerve v obliki visoko kakovostnih in hitro unovčljivih sredstev, najpogosteje zlata. Na začetku je bilo hranjenje rezerv na ta način pri drugi banki izključno prostovoljno in se je uporabljalo, da je ena banka sprejemala denar od druge, vse to pred začetkom uporabe nacionalnih valut. Banke so izdajale svoje lastne bankovce in z rezervami, ki so jih hranile pri drugi banki, zagotavljale konvertibilnost teh bankovcev. Sčasoma se je spreminjala tudi vloga denarne politike, s tem pa tudi obvezne rezerve, ki vse manj postaja vir likvidnosti in vse bolj mehanizem, s katerim se vpliva na kreditno ekspanzijo bank.

Pri določanju politike obvezne rezerve centralna banka izhaja iz opredeljenih ciljev denarne politike. Ti cilji so lahko visoka zaposlenost, gospodarska rast, stabilnost cen, stabilnost obrestnih mer, stabilnost finančnih trgov, vse odvisno od gospodarskih razmer v danih okoliščinah, kar je izrecno določeno z zakonom. Različni cilji zahtevajo različno strukturno politiko obvezne rezerve v okviru celotnih instrumentov denarne politike. Z obvezno rezervo se lahko ustvari stabilno povpraševanje po saldih rezerv in številne centralne banke v razvitih državah uporabljajo obvezno rezervo v ta namen.

Obvezna rezerva v Bosni in Hercegovini

Denarna politika CBBiH predstavlja mešanico dveh konceptov. En koncept predstavlja diskrecijsko denarno politiko (denarna politika z diskrecijsko pravico uporabe denarnih instrumentov – stopnje obvezne rezerve), drugi (prevladujoči) pa denarno politiko, zasnovano na pravilih (fiksni devizni tečaj in avtomatska konverzija tujih plačilnih sredstev v domača plačilna sredstva). Obvezna rezerva se v BiH uporablja od vzpostavitve aranžmaja valutnega odbora leta 1997. Na začetku se je uporabljala na dokaj preprosti ravni v skladu s strukturo bančnega sektorja, kasneje pa se je skozi leta uporabljala v kontekstu gospodarskih gibanj v državi (ekspanzija in kriza).

Obvezna rezerva je klasičen instrument denarno-kreditne politike. V pogojih denarne regulacije, kakršna velja v BiH, obvezna rezerva predstavlja edini in osnovni instrument denarne politike CBBiH. Mehanizem obveznih rezerv omogoča CBBiH, da v okviru tekoče denarne politike kratkoročno ureja kreditni potencial poslovnih bank s pomočjo višine stopnje obveznih rezerv. Osnova, po kateri se izračunava obvezna rezerva, zajema širok razpon postavk pasive v bilanci stanja bank, ki vsebuje elemente od depozitnega denarja pa vse do dolgoročnih depozitov. Ne glede na to, kako se določi osnova, na ožji ali širši osnovi, se cilj njenega urejanja kaže v zmanjšanju ali povečanju likvidnosti bančnega sektorja. Določanje osnove za izračun obvezne rezerve lahko vpliva na denarna, s tem pa tudi na gospodarska gibanja v ekonomiji Bosne in Hercegovine.