O prisluškovanju državljanov: Kdo sme in kako se to danes počne

V regionalni temi Novega dne na N1 so govorili o prisluškovanju, gost pa je bil Goran Kovačević, ki je poudaril, da vse skrivnosti niso skrivnosti, ki jih je treba nadzorovati, ter dodal, da samo agencije in institucije, ki so pristojne, lahko po nalogu sodišča prisluškujejo pogovorom in prestrezajo e-pošto.

Sodobne tehnologije so pripomogle k temu, da lahko vsakdo, ki želi, brez težav nadzoruje katero koli vrsto komunikacije. Zelo preprosto je mogoče snemati ali prisluškovati, ne glede na to, ali telefoniramo prek fiksnega telefona ali mobilnika, pošiljamo e-pošto ali faks. Tajne službe in policija imajo možnost dostopa do vseh teh informacij. In ne samo oni. Naprave za prisluškovanje so dostopne vsem.

- Prisluškovanje se izvaja le z dovoljenjem sodišča. Ko nekomu nekaj pošiljate prek strežnika, nameščene naprave preusmerijo komunikacijo na mesto, kjer se sporočilo analizira, dešifrira, nato pa se ugotovi, ali je vsebina lahko predmet kaznivega dejanja - je dejal gost Novega dne, sicer profesor na Fakulteti za kriminalistiko, kriminologijo in varnost. 

Ali se pri nas prisluškovanje izvaja po standardih EU?

- Po postopkih da, po tehnologiji pa ne. Kaj pomenijo evropski standardi? Imeli smo situacijo, ko so ZDA prisluškovale pogovorom Angele Merkel, zdaj vas vprašam, ali je to evropski standard? To je ameriški standard - je dejal.

Kovačević je dodal, da se pri nas prisluškuje le tistim osebam, ki jih je mogoče povezati s kaznivim dejanjem. To se izvaja na naslednji način:

- Ena od agencij za izvrševanje prejme anonimno ali drugo vrsto prijave, da nekdo namerava storiti kaznivo dejanje. Vsaka oseba, ki pride v stik s to osebo, bo posneta in evidentirana. Ta oseba lahko pride v stik s 100, 1000 osebami, tako da bodo tudi te osebe posnete, vendar jim ne bodo prisluškovali - je dejal.

Ali imajo državljani BiH razlog za skrb, je vprašala Nerma Turić Gorana Kovačevića?

- Državljani naj ne skrbijo, le truditi se morajo, da ne storijo kaznivega dejanja, saj vsak tajni pogovor ni nekaj, kar je treba nadzorovati in mu prisluškovati - je pojasnil.

Kako pa lahko nekdo izve, ali njegovim pogovorom prisluškujejo?

- Obstajajo različne tehnike, vnašanje kod za telefone. Vendar je najvarnejši način, da izvemo, ali nam kdo prisluškuje, ta, da prejmemo pismo nadzorne agencije, da smo bili prisluškovani v določenem časovnem intervalu in zakaj - je dejal jutranji gost.

Poudaril je, da mora vsak vedeti, kateri pogovor je za telefon in katera tema za e-pošto. Obstajajo ljudje z velikim tehničnim znanjem, v bosansko-hercegovskem društvu pa je paranoja velik problem.

- Na družbenih omrežjih ljudje razkrivajo marsikaj. O sebi povedo na stotine informacij in vsi to vidijo. To so pametna omrežja in takšnim ljudem ni treba prisluškovati, saj svojo rutino razkrivajo tam.

Najpomembneje je, da oseba ve, kdo in kaj je, je stališče Gorana Kovačevića.

- Če imamo dostop do informacij, ki so označene kot strogo zaupne, se moramo zavedati, da bodo osebe, ki niso nadrejene, želele izvedeti to informacijo - je dejal in zaključil, da v BiH ni potrebe po vodenju statistik o prisluškovanju - ker to ne sme biti javna zadeva oziroma predmet javne statistike.

Iz beograjskega studia N1 se je vključila tudi Marija Antić, ki je poudarila, da je skupna stvar vseh prisluškovanih pogovorov v Srbiji ta, da nikoli niso bili popolnoma razjasnjeni, in tako kot v BiH vse poteka po nalogu sodišča. Nadzora na tem področju ni, prisluškovanje je prepovedano - opremo pa je mogoče kupiti na vsakem koraku.

Kakšen je postopek za prisluškovanje brez naloga?

- Na to ni preprosto odgovoriti, saj obstajajo različne oblike vohunjenja. Industrijsko vohunjenje, prisluškovanje politični opoziciji, prestrezanje komunikacij zaradi izsiljevanja. V BiH je situacija takšna, kot je. Ne izražam dvoma v institucije, vendar vedno dvomim v osebe, ki prihajajo iz političnega sveta. Ne zavedajo se poklicnih standardov, pri nas pa je nemogoče zavrniti šefa, ko ukaže, da naredite nekaj - je pojasnil in dodal, da je v Srbiji podobno.

Podobna situacija je tudi na Hrvaškem, ki prav tako ima afere s prisluškovanjem. Zadnja je ta, da so bili uvedeni ukrepi proti Zdravku Mamiću,