O MINISTRU OBMANE Hadžidedić: Zakaj Helez ščiti vojaške osebe, ki ogrožajo suverenost in ozemeljsko celovitost BiH?

Napisal: prof. Zlatko Hadžidedić/NAP

12. januarja 2024. je minister za obrambo Bosne in Hercegovine Zukan Helez v svojem gostovanju v oddaji Face to Face na Face Televiziji spregovoril o moji izjavi, ki sem jo izrekel v isti oddaji šest dni prej, 7. januarja 2024.

Naj spomnim, na neposredno vprašanje voditelja, kako bi se lahko preprečil protidaytonski in protiustavni praznik 9. januarja, ki se v Banja Luki praznuje kot »Dan Republike srbske«, s parado, na kateri sodelujejo pripadniki oboroženih sil Bosne in Hercegovine iz tega entiteta, sem dejal, da bi bilo najlažje, da minister za obrambo BiH odpusti iz službe vse častnike, ki sodelujejo na tej paradi.

Čeprav sem jaz jasno pozval k (citiram) »odpustitvi vseh častnikov«, torej k odpustitvi iz službe vseh častnikov, ki bi sodelovali v takem poskusu rušenja ustavnega reda, je minister Helez v svojem nastopu naredil povsem samovoljno zamenjavo tez in dejal, da je moj predlog o (citiram) »zamenjavi generalov navadna neumnost« in da bi »nekakšen profesor moral poznati zakon in vedeti, da zamenjavo generalov lahko izvede samo Predsedstvo BiH«.

Toda zakaj je Helez »vse častnike«, o katerih sem govoril, zamenjal samo z »generali« in zakaj je »odpustitev iz službe« zamenjal samo z »zamenjavo«? Morda ta na videz majhna verbalna napaka, v resnici pa zavestna zavajanje javnosti, skriva veliko večje pravne težave (in pravno odgovornost)? To vprašanje se lahko enostavno pojasni, če pogledamo, kaj o vsem pravita Zakon o obrambi BiH in Zakon o službi v oboroženih silah BiH.

Po Zakonu o obrambi BiH, člen 6, »Bosna in Hercegovina organizira, razvija in vzdržuje vojaško zmogljivost in pripravljenost oboroženih sil zaradi: a) zagotavljanja suverenosti, ozemeljske celovitosti, politične neodvisnosti in mednarodne subjektivnosti Bosne in Hercegovine, b) spodbujanja ciljev zunanje politike Bosne in Hercegovine, c) izpolnjevanja mednarodnih obveznosti Bosne in Hercegovine, d) zaščite državljanov Bosne in Hercegovine«.

Po istem zakonu, člen 2, odstavek (1), »Oborožene sile so profesionalna, enotna vojaška sila, ki jo organizira in nadzoruje Bosna in Hercegovina.« Torej, ta vojaška sila je profesionalna in je pod nadzorom Bosne in Hercegovine. Po členu 8, odstavek (1), »Bosna in Hercegovina izvaja poveljevanje in nadzor nad oboroženimi silami.« In po istem členu, odstavek (2), »Veriga poveljevanja in nadzora nad oboroženimi silami se začne od Predsedstva Bosne in Hercegovine (v nadaljnjem besedilu: Predsedstvo) do ministra za obrambo Bosne in Hercegovine, nato preko načelnika Združenega štaba oboroženih sil, poveljnikov Operativne komande oboroženih sil in Komande za podporo oboroženih sil do poveljnikov podrejenih komand in enot.«

Po istem zakonu, člen 11, Predsedstvo »ima vrhovno poveljevanje in nadzor nad oboroženimi silami.« Kot tako, v skladu s členom 12, alineja d), je Predsedstvo pristojno, da »pooblasti ministra za obrambo Bosne in Hercegovine, da odredi uporabo in namestitev oboroženih sil.«

Torej, minister za obrambo je tisti, ki je pooblaščen, da odredi uporabo in namestitev oboroženih sil, in vsaka uporaba in namestitev oboroženih sil, ki ni v skladu z odredbami pooblaščenega ministra za obrambo, predstavlja kaznivo dejanje. Minister za obrambo ima zakonsko obveznost izvajati neposreden nadzor nad oboroženimi silami, saj, kot tudi pravi Zakon o obrambi BiH, člen 13, odstavek (1), alineja t), Ministrstvo za obrambo je pristojno za »nadzor nad vsemi subjekti oboroženih sil.«

Samovoljni prekinitev verige poveljevanja s strani določenih enot oboroženih sil in njihova postavitev pod nadzor in poveljevanje enega od entitet – ob upoštevanju dejstva, da ta entitet hkrati grozi z razglasitvijo secesije – predstavlja najhujše kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Bosne in Hercegovine. To dejanje predstavlja kaznivo dejanje najvišje stopnje, kaznivo dejanje veleizdaje, o čemer naj odločata tožilstvo in pravosodni sistem, ki ju Ustav zavezuje, da pravno ukrepata ob kršitvah suverenosti in ozemeljske celovitosti države, od kogar koli te kršitve prihajajo, vključno z vojaškimi osebami.

Tukaj se ne moremo ukvarjati z vprašanjem (ne)dela tožilstva v tem in podobnih primerih, vendar je treba povedati, da s tem, ko ne sprejema ustavno predpisanih pravnih korakov za zaščito suverenosti in ozemeljske celovitosti Bosne in Hercegovine, tudi samo tožilstvo posredno deluje proti Ustavi Bosne in Hercegovine, kot tudi, posledično, proti njeni suverenosti in ozemeljski celovitosti.

Toda tudi v tem primeru je minister za obrambo tisti, ki ima obveznost poslati dopis tožilstvu in zahtevati začetek kazenskega postopka proti storilcem kaznivega dejanja veleizdaje, ki so pripadniki oboroženih sil.

Vendar pa samovoljna prekinitev verige poveljevanja prav tako predstavlja kršitev pogodb, ki so jih vse poklicne vojaške osebe podpisale z državo Bosno in Hercegovino ob vstopu v poklicno vojaško službo.

Naj spomnimo, v skladu z Zakonom o obrambi BiH, člen 56, vse osebe ob vstopu v vojaško službo in podpisu ustrezne pogodbe izrečejo tudi naslednjo prisego: »Svečano prisegam, da bom branil suverenost, ozemeljsko celovitost, ustavni red in politično neodvisnost Bosne in Hercegovine ter odgovorno in vestno izpolnjeval vse dolžnosti, potrebne za njeno obrambo.«

Sankcija za delovanje v nasprotju s to prisego in kršitev te pogodbe je »izguba poklicne službe« za vojaške osebe, ki so to pogodbo prekršile, kot to predvideva Zakon o službi v oboroženih silah BiH, člen 165, odstavek (1), alineja h).

Takšna, najtežja sankcija sledi, ker gre za disciplinski prekršek najvišje stopnje, kot so neizpolnjevanje ali zavrnitev izpolnjevanja povelj, odločitev ali odredb nadrejenega«, in »samovoljni odhod iz formacije ali ustanove«, v skladu s členom 161, alineja a) in alineja b), istega zakona. V tem pravnem odnosu državo predstavlja minister za obrambo, ki izvaja »nadzor nad vsemi subjekti oboroženih sil« in ki ima obveznost ukrepati v skladu z navedenimi določbami zakona in vojaške osebe, ki so se samovoljno postavile izven njegovega nadzora in s tem povzročile prekinitev verige poveljevanja, odpustiti iz poklicne vojaške službe.

Glede na to, da so pogodbo o poklicni vojaški službi vse vojaške osebe podpisale z Ministrstvom za obrambo BiH, ne more biti nobenega dvoma, da sankcije za enostransko kršitev te pogodbe mora obvezno izreči minister za obrambo, in nihče drug. Prav tako ne more biti nobenega dvoma, da storjena dejanja samovoljne prekinitve poveljniške verige predstavljajo disciplinske prekrške najtežjega značaja, ter da posledična sankcija za takšne prekrške je lahko samo izguba poklicne službe.

Kolikor koli aktualni minister Helez svojo funkcijo dojema skrajno neodgovorno in neobvezno, kot položaj, ki daje samo oblast, ne pa zahteva odgovornosti in obveznosti, minister za obrambo kljub temu nikakor ne more ubežati obveznosti izvajanja Zakona o obrambi BiH in Zakona o službi v oboroženih silah BiH, niti ne more ubežati posledični odgovornosti v primeru neizvajanja teh zakonov.

Če v nekem trenutku kateri koli del oboroženih sil zavrne slediti odredbam ministra za obrambo, je minister zakonsko zavezan razrešiti poklicne službe vse vojaške osebe, ki pripadajo temu delu oboroženih sil, in jih izključiti iz kolektivnega in individualnega članstva v oboroženih silah. V nasprotnem primeru, če ne ukrepa v skladu s to zakonsko obveznostjo, je ustavna obveznost Predsedstva, da sproži zamenjavo samega ministra za obrambo s strani Parlamenta BiH.

V tem trenutku se lahko samo vprašamo – kaj čaka Predsedstvo, in zakaj ne sproži pobude o zamenjavi ministra za obrambo, v skladu s svojimi ustavnimi obveznostmi?
Ko gre za generale, kot del oboroženih sil, ki jih je Zakon o obrambi BiH postavil v nekoliko drugačen položaj v primerjavi z drugimi častniki, je po Členu 12, alineja k), Predsedstvo »imenuje in zamenjuje generale v oboroženih silah.« Na tej točki je minister Helez formalno v pravu, in prav zaradi tega mi podtika izjavo, ki je nikoli nisem dal, v kateri naj bi od njega zahteval »zamenjavo generalov«: kajti, kako lahko »nekakšen profesor« od njega zahteva, da »zamenjuje generale«, ko je to zakonsko pooblastilo Predsedstva?!

Vendar pa je minister Helez spregledal, da istega zakona ni prebral v celoti, ali pa ga zavestno napačno interpretira in s tem zavaja javnost: kajti, po Členu 15, alineja g), je minister za obrambo tisti, ki »predlaga imenovanje, napredovanje in zamenjavo generalov v skladu z določbami tega zakona.« Torej, Predsedstvo formalno imenuje in zamenjuje generale v oboroženih silah, vendar ne more sprožiti te zamenjave brez predloga ministra za obrambo.
In čeprav zakon tega izrecno ne navaja, pravna logika narekuje, da generali, ko jih enkrat zamenja Predsedstvo, in na predhodni predlog ministra za obrambo, nato kot vse druge vojaške osebe, lahko razreši dolžnosti v oboroženih silah sam minister za obrambo.

Torej, minister za obrambo ima diskrecijsko pravico, pa tudi zakonsko obveznost, da odpusti iz poklicne službe vse vojaške osebe pod činom generala, ki zavrnejo, da se postavijo pod njegov nadzor in poveljevanje, in ki zavrnejo, da bodo nameščene v skladu z njegovimi odredbami. In minister za obrambo prav tako ima diskrecijsko pravico in zakonsko obveznost, da pred Predsedstvom sproži zamenjavo generalov, ki zavrnejo, da se postavijo pod njegov nadzor in poveljevanje, in v primeru, da Predsedstvo sprejme odločitev o njihovi zamenjavi, prav tako ima pravico sprejeti odločitev o njihovi odpustitvi iz poklicne vojaške službe.

Kot vemo, minister Helez – kljub svojim zakonskim obveznostim – ni iz poklicne vojaške službe odpustil niti ene vojaške osebe do čina generala, niti ni pred Predsedstvom sprožil vprašanja zamenjave generalov, čeprav so prekinili verigo poveljevanja in se postavili pod poveljevanje entitete, ki grozi s secesijo – torej, ki so v celoti kršili svojo zakonsko in pogodbeno obveznost, da ščitijo suverenost in ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, in ki so izbrali, da neposredno delujejo proti njeni suverenosti in ozemeljski celovitosti.

Ali se na ta način, z zavračanjem ukrepanja v skladu z Zakonom o obrambi BiH in Zakonom o službi v oboroženih silah BiH, in z zavračanjem opravljanja svoje funkcije ministra za obrambo v skladu z zakonskim okvirom, ki mu je predpisan, minister Helez sam spušča v dejansko zaščito vojaških oseb, ki predstavljajo neposredno vojaško grožnjo suverenosti in ozemeljski celovitosti Bosne in Hercegovine? In ali v tem smislu, pa tudi v smislu nedelovanja v skladu s svojimi zakonskimi obveznostmi, minister Helez sam nosi kazensko odgovornost?

Kljub glasnim zagotovilom, da je prav on tisti, ki ščiti državljane Bosne in Hercegovine pred poskusi rušenja ustavnega reda, ki prihajajo iz Republike srbske, njegovo zavračanje ukrepanja v skladu z zakonskim okvirom, ki ga ima kot minister za obrambo, priča o tem, da pravzaprav ščiti pred zakonom prav tiste, ki rušijo Ustav, in spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine.

Še več, s tem, ko rušilce ustavnega reda in kršitelje pogodb o poklicni vojaški službi pušča na njihovih dosedanjih mestih, brez kakršnih koli sankcij, ki bi jih morali nositi, minister Helez jim pušča na razpolago sredstva, ki jih imajo oborožene sile Bosne in Hercegovine, da bi oni, še naprej uporabljajoč ta sredstva, lahko nemoteno nadaljevali z rušenjem ustavnega reda in spodkopavanjem suverenosti in ozemeljske celovitosti Bosne in Hercegovine. Poenostavljeno rečeno, s tem, da ne odpusti navedenih vojaških oseb iz poklicne vojaške službe, minister Helez jih nadaljuje oskrbovati z orožjem in strelivom, da bi jim pomagal v njihovem možnem oboroženem napadu na suverenost in ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine.

V tem kontekstu postaja jasneje, zakaj ministru Helezu toliko zmotita, da ga je nekdo v javnosti pozval, naj opravlja svojo funkcijo ministra za obrambo in se upre, z sredstvi, ki mu jih zakon ponuja, poskusom rušenja ustavnega reda, ter je namesto opravljanja svoje dolžnosti začel nesmiselno zgodbo o »zamenjavi generalov«, kot o nekakšni domnevno nemogoči misiji, ki je minister za obrambo, eto, ne more niti pomisliti, da bi jo sprožil.

Vendar pa tisto, kar v njegovem javnem nastopu skrbi še bolj kot zgodba o »zamenjavi generalov«, je pogosto ponavljanje fraze »Mirno spite, Bosno in Hercegovino ima kdo braniti!«.

Zadnjič, ko so državljani te države slišali podobno frazo, »Mirno spite, vojne ne bo, za vojno je potrebno dvoje!«, se jim je na glavo zrušila vojna, v kateri je bilo ubitih najmanj 100.000 ljudi. Zdaj, ko poslušajo, da naj »mirno spijo«, ker »Bosno in Hercegovino ima kdo braniti«, se državljani logično morajo vprašati – ali jih bodo »branili« prav tisti, ki jih minister Helez ščiti pred zakonsko odgovornostjo in katerim pušča na razpolago sredstva oboroženih sil Bosne in Hercegovine, jim omogočajoč, da s pomočjo državnih sredstev to državo privedejo do končnega uničenja?