NSRs o kriminalizaciji obrekovanja: Sattler zahteva umik osnutka, oblast trdi, da želi le urediti javni prostor

(Patria) - Za danes je napovedana seja Narodne skupščine Republike Srbske, na kateri bo obravnavan osnutek sprememb in dopolnitev kazenskega zakonika Republike Srbske. S temi spremembami se obrekovanje opredeljuje kot kaznivo dejanje, predvidene pa so visoke denarne kazni, katerih uporaba bi lahko privedla do ugasnitve medijev. Opozicija in mediji zahtevajo umik osnutka sprememb in dopolnitev kazenskega zakonika z dnevnega reda.

Vladajoča koalicija napoveduje, da bo osnutek podprla, in navaja, da se s temi spremembami želi urediti javni prostor in kaznovati tiste, ki žalijo in širijo dezinformacije. Premier Republike Srbske Radovan Višković je pred dnevi dejal, da bo za javno razpravo določen rok 60 ali celo več dni, in je pustil možnost, da se zakon tudi umakne.

Johann Sattler, vodja Delegacije EU v Sarajevu, je pred današnjo sejo poslal pismo najužemu vodstvu Narodne skupščine Republike Srbske in zahteval, da se zakon umakne z dnevnega reda.

"Takšne morebitne spremembe in dopolnitve kazenskega zakonika bi imele dolgoročne in škodljive posledice, od omejevanja dostopa do informacij do ustvarjanja klime strahu in represije, ter žal predstavljajo velik korak nazaj pri zaščiti temeljnih svoboščin, s tem pa korak nazaj na evropski poti. Skrb Evropske unije je bila že jasno izražena tako pristojnim organom Republike Srbske kot javnosti, vendar kratek opomnik ni odveč.

Svoboda izražanja in medijev ter zaščita novinarjev so hrbtenica sodobnih demokracij ter bistvene vrednote za države, ki si prizadevajo za pridružitev Evropski uniji. Pravica do svobode izražanja je vsebovana v 10. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah in se odraža v 14 ključnih prioritetah za Bosno in Hercegovino, kot je navedeno v Mnenju Evropske komisije o prošnji države za članstvo v Evropski uniji.

Ko je bila Bosni in Hercegovini dodeljena status kandidatke, je bila odločitev sprejeta z jasnim in izraženim pričakovanjem, da se bo delalo na celotnem nizu reformnih področij. Ena od njih je tudi krepitev svobode izražanja in svobode medijev.

Obrekovanje je bilo dekriminalizirano leta 2002 v vsej Bosni in Hercegovini. Kljub temu je pritisk na medije še vedno ostal. Na mojih nedavnih sestankih z oblastmi Republike Srbske v Banja Luki v začetku marca sem izrazil zaskrbljenost zaradi neodgovornega ravnanja politikov in javnih uslužbencev v BiH, ki s tožbami v pravdnem postopku zastrašujejo novinarje in jih silijo k samocenzuri. Kriminalizacija obrekovanja bi le poslabšala že tako slabo situacijo.

Glede argumentov, ki jih pogosto uporabljajo zagovorniki inkriminacije obrekovanja v Republiki Srbski, da nekatere članice Evropske unije imajo določbe, ki inkriminirajo obrekovanje, opozarjamo, da se te določbe ne uporabljajo aktivno in so v veljavi v državah s funkcionalnimi organi medijske samoregulacije in zaupanja vrednimi pravosodnimi institucijami, za razliko od konteksta zmanjševanja javnega prostora in zaskrbljenosti za svobodo medijev v Bosni in Hercegovini in Republiki Srbski.

Prepoznavamo naraščajočo zaskrbljenost v Bosni in Hercegovini in širše glede škodljivih učinkov dezinformacij in sovražnega govora ter smo pripravljeni pomagati institucijam pri njihovih legitimnih prizadevanjih v boju proti tem grožnjam v skladu z evropskimi in mednarodnimi standardi, vključno z zahtevo po strokovnem mnenju priznanih organov, kot je Beneška komisija. Vendar inkriminacija obrekovanja v tem trenutku ni ustrezen odgovor.

Zato pozivamo, da se v svojih nadaljnjih postopkih vodite s potrebo po zagotovitvi polne zaščite svobode izražanja in medijev ter opustite spremembe in dopolnitve kazenskega zakonika v tej obliki," je navedeno v Sattlerjevem pismu.