Novo zadolževanje v višini 900 milijonov pomeni popoln zlom politike v BiH

Bosna in Hercegovina se bo zadolžila pri IMF za 900 milijonov mark, to je bil nekakšen sklep s srečanja entitetskih premierjev Fadila Novalića in Željke Cvijanović ter državnega premierja Denisa Zvizdića v Banja Luki. Priznali so, da so definirali skupno platformo za pogajanja z IMF in Svetovno banko.

Ta vrsta posojila se odobri državam, ki so pripravljene na globoke strukturne reforme in odpravo vzrokov fiskalne nestabilnosti. Te države imajo velik zunanjetrgovinski primanjkljaj in imajo problem birokratskega bremena.

Posojila s strogo izsiljevanjem

BiH bi posojilo pri IMF v višini 900 milijonov mark vračala 12 let. Nič več odobrenega obdobja ali popolnoma nizkih obresti. Vzporedno s črpanjem posojila v naslednjih treh letih morajo oblasti v BiH začeti s 24 reformami, s katerimi bi trajno odpravile vzroke stalnega proračunskega primanjkljaja.

Problem BiH je, da nikoli ni uspela pokriti zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Na drugi strani se je država zadolževala po 600 milijonov mark, da bi ohranila ogromen birokratski aparat pri življenju. Ta aparat je požrl vsako misel o odpiranju proizvodnih delovnih mest. BiH je imela relativno majhen dolg glede na BDP, vendar se je njegova vrednost nenehno zmanjševala, dolg pa se je nenehno povečeval. Država BiH danes nima točnih podatkov o BDP, niti o njenem dejanskem dolgu. Republika Srbska se je leta žela enormno zadolževala z obveznicami in pri komercialnih bankah, ter posebej bilateralno od Srbije in Ruske federacije, tako da nihče ne ve njene dejanske zadolženosti.    

Problem BiH ni le 540 tisoč brezposelnih, ampak število in struktura 740 tisoč zaposlenih.  Od tega je najmanj 30 tisoč odvečnega administrativnega bremena in prenaseljenosti javnih podjetij. Republika Hrvaška, ki ima približno enako število prebivalcev, ima okoli 1,3 milijona zaposlenih. 

Federacija slaba, Republika Srbska umira

Nikoli državni voditelji niso želeli pristopiti k reformi javne uprave. Vsako leto so kopičili administracijo in trpali ljudi v javna podjetja, s tem pa ustvarjali volilni stroj za vsake volitve. Klijentelizem je vlekel državo v prepad. Pri Svetu ministrov je deloval Urad koordinatorja za reformo javne uprave, ki ga je kratek čas vodila Semiha Borovac iz SDA. Urad je pripravil, vlade na vseh ravneh pa so leta 2006 sprejele državno Strategijo reforme javne uprave. Evropejci so ponujali denar za Sklad za reformo javne uprave v BiH. Racionalna javna uprava je bil prvi pogoj pripravljenosti BiH za evropske integracije. Vendar ni bilo ničesar za koordinirati, saj entiteti, distrikt in Svet ministrov niso storili ničesar na tem področju.

Nedavno smo izvedeli, da želi SDA vendarle prodati BH Telecom. To je bil znak, da so oblastniki postali zavedni globine krize, v kateri se nahaja Federacija.

Zlom bančnega sistema RS je deloma zamajal celo monetarno stabilnost. Manjši entitet je na beraški palici. Zdaj krade državne sklade, medtem ko vsi modro molčijo. Nihče ne ve, koliko bo ta bančni zlom stal. Čudo je, da se ne postavlja vprašanje odgovornosti voditeljev RS, saj jih je prav njihova politična samovolja pripeljala do takšnih grozot.       

Teh 900 milijonov KM je zadnja priložnost, da se država osvobodi administrativnega bremena, ki je že zdavnaj začelo jesti zdravi del gospodarstva.

Jasno je, da bo takšna reforma pomenila popoln zlom samopašne politike, ki smo jo imeli do sedaj.