Novinarji zahtevajo umik zakonskih sprememb o kriminalizaciji obrekovanja

(Patria) - V Banjaluki je potekala prva javna razprava po sprejetju osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika Republike Srbske, ki med drugim predvideva tudi kriminalizacijo obrekovanja in žalitev, ki so jo novinarji demonstrativno zapustili po poslušanju uvodnega nagovora predstavnikov Ministrstva za pravosodje RS.

Novinarji, ki so se udeležili javne razprave v Narodni skupščini Republike Srbske, so predstavnikom Ministrstva za pravosodje, med katerimi je bil tudi minister Miloš Bukejlović, povedali, da še vedno zahtevajo bodisi popoln umik zakona bodisi izbris členov, ki se nanašajo na kriminalizacijo obrekovanja in žalitev.

Javno razpravo štejejo za nesmiselno, ker niso bili upoštevani nobeni predlogi in kritike, ki so jih predstavniki novinarske skupnosti podali v preteklih dveh mesecih.

„Nesmiselno je sodelovati v tej javni razpravi in v tem prividu demokracije, kot si ga želita izvršilna in zakonodajna oblast v Republiki Srbski prikazati. Tukaj se argumenti ne upoštevajo in smo s tem, ko smo zapustili javno razpravo, jasno povedali, kaj mislimo. Ta zakon je tako slabo napisan, da bi ga bilo treba v celoti umakniti“, je dejal Siniša Vukelić, predsednik banjaluškega Kluba novinarjev.

Novinarka Milkica Milojević je dejala, da je nedopustno vračanje obrekovanja v kazenski zakonik, ker s tem nedvomno kršijo svobodo govora, saj že obstaja civilni postopek, ki obravnava obrekovanje.

„Če bo takšen zakon s preprosto večino vendarle sprejet, pozivam sodnike in tožilce, naj enako postopajo tako do politično močnih, predsednika Republike Srbske kot tudi do navadnih državljanov“, je dejala dolgoletna banjaluška novinarka Milojević.

Namestnik ministra za pravosodje Republike Srbske Slobodan Zec je ponovil, da je obrekovanje del kazenskega zakonika v drŽavah Evropske unije in da „Republika Srbska ni osamljen otok“.

„Ravnali smo se po tem, da je obrekovanje kriminalizirano v drŽavah Evropske unije, katerih predstavniki nam očitajo kriminalizacijo obrekovanja“, je dejal Zec.

Povedal je tudi, da niso predvidene zaporne kazni, vendar so ga pravniki, ki so se udeležili razprave, spomnili, da bo marsikdo zaradi ogromnih predvidenih kazni moral v zapor.

Odvetnik Aleksandar Jokić je dejal, da je neprimerno primerjati z evropskimi drŽavami in se pravičati s tem, da je obrekovanje v teh drŽavah kaznivo dejanje, ker „preprosto niso iste okoliščine“.

„V Srbiji in na Hrvaškem je na primer popolnoma drugačen zakon o kazenskem postopku kot v Republiki Srbski, in od tega bi se morali izhajati, ne moremo samo prepisati kazenskega zakonika. V teh drŽavah je obrekovanje sicer kaznivo dejanje, vendar se preganja s privatno tožbo, medtem ko je pri nas predvideno, da vas po prijavi preganja tožilstvo. Torej, tisti, ki bo obtožen obrekovanja, bo imel proti sebi drŽavo in celoten aparat. Kazenskega zakonika ne moremo gledati ločeno od kazenskega postopka“, je dejal Aleksandar Jokić.

Jokić je ministra Bukejlovića vprašal, zakaj se javne razprave ne udeležujejo člani delovne skupine, ki je pisala osnutek.

„Kdo je pisal osnutek? Povejte nam enkrat, da bomo vedeli, da bi lahko vprašali te kolege, kje so končali fakulteto“, je vprašal Jokić, vendar minister ni odgovoril.

Dejan Lučka iz banjaluškega Centra za človekove pravice je predstavnike predlagateljev zakona spomnil na usmeritve in priporočila Združenih narodov, Sveta Evrope in Evropskega sodišča za človekove pravice, da se gre k dekriminalizaciji obrekovanja.

„Niste se niti poskusili izboljšati obstoječi Zakon o zaščiti pred obrekovanjem“, je dejal Lučka.

Prisotni na razpravi so pripombovali tudi nesorazmerne kazni, nemogočnost dokazovanja posameznih dejanj ter nedorečenosti v členih, ki se tičejo kriminalizacije obrekovanja in žalitev.

Iz Ministrstva za pravosodje so povedali, da bodo preučiili vse pripombe, za tiste, ki ne bodo upoštevane, pa bodo pripravili pisne obrazložitve, piše Detektor.