Novinarji v BiH med seboj ne sodelujejo, kar jih dela bolj ranljive

MOSTAR, (Patria) - Svetovalna linija za novinarje je v zadnjem desetletju zabeležila 91 primerov ogrožanja varnosti novinarjev v Bosni in Hercegovini, vključno s fizičnimi napadi, grožnjami s smrtjo in ogrožanjem medijske lastnine. Le 22 primerov je bilo rešenih v korist novinarjev in medijev, kar 37 pa ni bilo strokovno raziskanih ali obravnavanih skozi pravosodni sistem.

Posledice nekaznovanosti teh kaznivih dejanj zoper novinarje so splošen občutek negotovosti in strahu, (samo)cenzura, delitve in konflikti znotraj medijske skupnosti, rušenje strokovne kakovosti in verodostojnosti medijev ter ogrožanje temeljnih demokratičnih vrednot. Sodišča in tožilstva, pa tudi državni preiskovalni organi, lahko prispevajo k varnosti novinarjev z doslednejšo uporabo obstoječih kazenskih zakonov in izpolnjevanjem mednarodnih obveznosti pri preiskavah in pregonu primerov napadov na novinarje, so sklenili govorci in udeleženci dvodnevnega medsektorskega seminarja za pravosodje in medijske akterje o varnosti novinarjev v BiH.

Novinarji v BiH, ki se soočajo z varnostnimi izzivi pri svojem delu, naletijo na številne ovire pri delovanju preiskovalnih in pravosodnih institucij.

"Grožnje in verbalni napadi, pa tudi nekaznovanost napadalcev na novinarje, pomembno vplivajo na delo novinarjev, saj delujejo zelo odvračajoče pri izbiri tem, o katerih se poroča," je dejal glavni in odgovorni urednik portala Mojahercegovina.com Dragiša Sikimić.

"Novinarji zaradi napadov preživljajo sodne spore, ki zahtevajo čas za priprave in druga proceduralna vprašanja, ki odvzemajo čas in jim preprečujejo, da bi se posvetili svojim novinarskim nalogam," je dejala novinarka Centra za raziskovalno novinarstvo Selma Učanbarlić.

Udeleženci seminarja so poudarili, da profesionalna solidarnost med novinarji ni vedno prisotna, novinarji med seboj ne sodelujejo, kar je pomemben vidik profesionalne zaščite in kar lahko prispeva k javni vidnosti napadov na medijske profesionalce.

Gostujoči predavatelj prvega dne seminarja je bil odvetnik in mednarodni strokovnjak Gökçe Turkyilmaz, ki je govoril o mednarodnih mehanizmih zaščite novinarjev in standardih Sveta Evrope v kontekstu institucionalne zaščite novinarjev.

"Primarna dolžnost države je zagotoviti pravico do življenja s izvajanjem določb kazenskega zakona. V ustreznih okoliščinah se pravica do življenja razširi na pozitivno obveznost oblasti, da sprejme preventivne operativne ukrepe za zaščito posameznika ali oseb, katerih življenja so ogrožena," je dejal strokovnjak Turkyilmaz.

"Ključni dokaz v primerih kaznivih dejanj zoper novinarje je izjava novinarja kot oškodovanca na sodišču. Pogosti so primeri, ko ni prič, in razumljivo je, da storilci izberejo trenutek za napad," je dejal sodnik Osnovnega sodišča v Banjaluki Svetozar Bajić in dodal, da sodišče ugotavlja, ali je prišlo do ogrožanja varnosti in ali je bil strah pretrpljen, tako da je izvedenstvo v teh primerih večinoma nepotrebno.

Cilj medsektorskega seminarja "Varnost novinarjev v BiH: uporaba standardov EU, Sveta Evrope in ZN o varnosti in zaščiti novinarjev v BiH z učinkovitimi preiskavami napadov in sodnimi postopki" je izboljšanje preiskovalnih postopkov v primerih kaznivih napadov na novinarje, izboljšanje zastopanja novinarjev, urednikov in založnikov ter obrambe pred sodišči v BiH, ter uporaba določb Evropske konvencije o človekovih pravicah in standardov Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu pri zaščiti svobode izražanja.

Dvodnevno delavnico sta organizirala Svet Evrope in Združenje BH novinarjev v okviru JUFREX – skupnega projekta EU in Sveta Evrope – Krepitev pravosodne strokovnosti glede svobode govora v medijih Jugovzhodne Evrope. Seminar je združil odvetnike, sodnike, medijske strokovnjake, novinarje ter mednarodne strokovnjake za vprašanja varnosti novinarjev.