Novi zakon o Ustavnem sodišču BiH poslan v proceduro

(Patria) - Delegat v Domu narodov BiH Želimir Nešković je v proceduro poslal Zakon o Ustavnem sodišču BiH, ki določa prenehanje mandata tujih sodnikov v Ustavnem sodišču BiH.

Dokument, ki je bil dostavljen predsedujočemu Doma narodov BiH Nikoli Špiriću, določa sestavo, izbiro, organizacijo, pristojnost, način odločanja in druga vprašanja delovanja Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. Najbolj aktualno je, da zakon predvideva, da ima Ustavno sodišče devet sodnikov, od katerih so vsi državljani BiH, navaja se v sporočilu SDS.

„Predstavniški dom Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine izvoli šest sodnikov, Narodna skupščina Republike Srbske pa tri sodnike. Iz vrst enega konstitutivnega naroda Bosne in Hercegovine je mogoče izvoliti največ tri sodnike,“ piše v Predlogu zakona, ki ga je Nešković predložil v Domu narodov.

Prav tako je glede sprejemanja odločitev predvideno, da „Ustavno sodišče odloča z večino glasov vseh sodnikov, ki vključuje najmanj glas enega sodnika iz vrst vsakega konstitutivnega naroda Bosne in Hercegovine in iz ene entitete, kadar odloča v sporih, ki po Ustavi nastanejo med dvema entitetama, ali med BiH in eno ali obema entitetama ali Brčko Distriktom in institucijami BiH in entitet, ali med institucijami Bosne in Hercegovine, kar vključuje, vendar ni omejeno na vprašanja:

A) Ali je odločitev ene entitete, da vzpostavi posebne vzporedne odnose s sosednjo državo, v skladu z Ustavo, vključno z določbami, ki se nanašajo na suverenost in ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine,

B) Ali je katera koli določba ustave ali zakona ene od entitet v skladu z Ustavo”.

Kar zadeva zamenjavo sodnikov, izvoljenih s strani predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice, „je predvideno, da Predstavniški dom Federacije BiH izvoli dva sodnika, Narodna skupščina Republike Srbske pa enega sodnika, ki bo prevzel funkcijo od sedanjih treh tujcev”.

„Sodniki, ki jih izvoli predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice, ostanejo na dolžnosti sodnika do zaključka postopka izvolitve sodnika iz odstavka (1) tega člena, vendar največ šest mesecev od dneva začetka veljavnosti tega zakona. Ustavno sodišče bo nadaljevalo z delom brez sodnikov, izvoljenih s strani predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice, če se postopek izvolitve novih sodnikov ne zaključi v roku šestih mesecev od dneva začetka veljavnosti tega zakona,” piše v Predlogu zakona, so sporočili iz SDS.