NOVI SAZIV NA ČEKANJU Krnje Vijeće RAK-a brez niti enega Bošnjaka razpisalo natečaj za direktorja: Milinoviću še drugi mandat!?

Piše: Amra Vrabac

Štiriletni mandat aktualnemu direktorju Regulatorne agencije za komunikacije Drašku Milinoviću poteče naslednji mesec, Vijeće RAK-a pa je sprožilo postopek in 17. maja razpisalo javni natečaj za izbor direktorja Agencije. Natečaj ostaja odprt 28 dni.

Kar je problematično, je sestava Vijeća RAK-a, ki od oktobra 2023. leta dela s samo štirimi člani od predvidenih sedmih, med katerimi ni niti enega Bošnjaka. V Vijeću RAK-a so ostali Nino Ćorić, Zoran Tomić, Miloš Šolaja in Ljubo Božović.

Čeprav je Predstavniški dom PS BiH na seji 2. aprila letos sprejel Predlog odločitve o imenovanju Vijeća Regulatorne agencije za komunikacije (RAK) BiH v sestavi: Tomislav Volarić, Tanja Andrić, Iza Razija Mešević, Vjekoslav Čerkez, Damir Šehanović, Alma Čolo in Zoran Žuža, ta predlog še ni prišel pred Dom naroda PS BiH.

Zaradi blokade, ki traja v Domu naroda PS BiH, je vprašljivo, kdaj bo delo nadaljevano in potrjeno novo Vijeće RAK-a.

"Aktualno Vijeće RAK-a nadaljuje z delom do izbora novega sklica Vijeća, dokler novi sklic ne bo izbran in potrjen v skladu z zakonskim postopkom v Parlamentarni skupščini", so pojasnili za Patrijo iz RAK-a.

To pomeni, da bo okrnjeno Vijeće RAK-a najverjetneje izvedlo postopek in Vijeću ministrov BiH predlagalo imenovanje direktorja RAK-a, kar bo spet Milinović.

Sicer je Draško Milinović že decembra 2019. leta zapustil položaj direktorja RTRS-a, da bi lahko postal direktor RAK-a iz kvote kadrov SNSD-a. V času njegovega mandata so v RAK zaposlovali žene, člane družin kadrov SNSD-a, zato bi bil novi mandat nagrada.

Medtem ko je Milinović upravljal RTRS, je Regulatorna agencija za komunikacije večkrat izrekla kazni temu javnemu servisu RS, ki je v službi vladajoče koalicije v entiteti RS.

Regulatorna agencija za komunikacije ima zelo pomembne pristojnosti, določene z Zakonom o komunikacijah: oblikovanje in spodbujanje pravil v sektorjih, povezanih z oddajanjem in telekomunikacijami, licenciranje operaterjev v sektorjih oddajanja in telekomunikacij, načrtovanje, upravljanje in dodeljevanje frekvenčnega spektra, uporaba tehničnih in drugih standardov, ki zadevajo kakovost, ter vzpostavitev in vzdrževanje sistema nadomestil za dovoljenja.

Jasno je, kakšen pomen ima Agencija za razvoj demokratične družbe in ustvarjanje transparentnega ter enakopravnega okolja v segmentu komunikacij in medijev, ki naj bi bili korektiv vsake demokratične družbe.

Ne smemo pozabiti, da prav SNSD koalicijske partnerje na državni ravni izsiljuje in noče sprejeti proračuna institucij BiH, dokler se ne privoli v razdelitev denarja z računov RAK-a, UIO BiH od trošarin ter Elektroprijenosa.

Glede na sestavo Vijeća RAK-a je jasno, zakaj nekateri mediji ostajajo nekaznovani in se jim ne izrekajo sankcije za zanikanje genocida in sodb mednarodnih sodišč, poveličevanje vojnih zločincev, širjenje sovraštva do določenih nacionalnih ali verskih skupin.

Regulatorna agencija za komunikacije ima prostore tudi v Banja Luki in Mostarju, po informacijah Patrije pa je že predvidenih pet milijonov KM od razdelitve nadomestil, ki jih Agencija zbira, da se ti prostori opremijo.

Potem ko je bil še en kader SNSD-a Milica Ristović Krstić postavljena na čelo Inštituta za meroslovje, je sledil napad na medijske hiše, natančneje televizije, ki so ostale brez merjenja gledanosti.

Ristović Krstić je spremenila pravilnik, zaradi česar je merilec gledanosti Audience Measurement izgubil dovoljenje, BiH pa se je vrnila 20 let nazaj.

Brez podatkov o gledanosti programov mnogi oglaševalci nočejo sklepati marketinških pogodb s TV hišami, kar je pomemben udarec zasebnim medijem, ki se bodo verjetno v nekem trenutku ugasnili brez prihodkov od marketinga.

Upravičen je sum, da za vsem stoji načrt, da se za merjenje gledanosti televizij izbere kakšno drugo podjetje, vendar je vprašanje, koliko bodo ti podatki verodostojni in ne naročeni za različne interese.

V rokah SNSD-a pa sta ti dve instituciji močno orodje proti "nepodobnim medijem".