Novi podatki WHO razkrivajo ranljivosti BiH pri odzivu na epidemijo HIV-a

(Patria) - Omejeno vzdrževanje programov za preprečevanje HIV-a po prenehanju nepovratnih sredstev iz Svetovnega sklada kaže na znatne pomanjkljivosti v odzivu BiH na HIV, kažejo novi podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Te pomanjkljivosti, vključno z zmanjšanim nadzorom nad HIV-om in omejenim zbiranjem podatkov med ključnimi populacijami, predstavljajo izzive za učinkovito načrtovanje intervencij.

Povečanje števila novih primerov HIV-a poudarja nujno potrebo po krepitvi programov za izboljšanje odziva in spodbujanje preprečevanja, je navedeno v sporočilu WHO v BiH ob svetovnem dnevu boja proti aidsu.

- Izvajanje celovitih načrtov, usklajenih s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) Regionalnimi akcijskimi načrti za HIV, virusni hepatitis in spolno prenosljive okužbe 2022–2030, je prepoznano kot ključna rešitev.

Takšni načrti ne bi le izboljšali izvajanje intervencij za HIV, temveč bi omogočili tudi boljše spremljanje napredka pri doseganju globalnih ciljev, ki so še vedno dosegljivi – pravi posebni predstavnik WHO v BiH Erwin Cooreman.

Prav tako je treba opredeliti izvedljive modele za uvedbo in širjenje predekspozicijske profilakse (PrEP), dokazanega orodja za preprečevanje HIV-a, ki bi lahko znatno zmanjšalo število novih okužb.

PrEP predstavlja revolucionarni korak v preprečevanju HIV-a, po besedah Cooremana, vendar njegov uspeh temelji na dobro načrtovanih, vključujočih in ustrezno financiranih naložbah.

- Naš cilj je zagotoviti, da bo PrEP dostopen vsem posameznikom z največjim tveganjem, kar zahteva sodelovanje vlade, ponudnikov zdravstvenih storitev in civilne družbe – je dodal Cooreman.

Vendar pa je za učinkovitost in dostopnost PrEP-a treba rešiti več sistemskih ovir. To vključuje nabavo in distribucijo generičnih zdravil PrEP ter vključitev zdravil PrEP in povezanih storitev v možnosti zdravstvenega zavarovanja.

Potrebni so mehanizmi družbenega pogodbovanja za vključitev organizacij civilne družbe pri zagotavljanju zdravstvenih storitev ter ustrezna sredstva za človeške vire, testiranje in distribucijo zdravil.

Decentralizacija distribucije antiretrovirusne terapije (za preprečevanje in zdravljenje) ter vključitev samostojnega testiranja na HIV v obstoječe zdravstvene storitve sta ključnega pomena za krepitev okvira za preprečevanje HIV-a v državi.

Zdravstvene oblasti v BiH pozivajo, naj dajejo prednost dostopu do osnovnih možnosti za preprečevanje in zdravljenje HIV-a z zagotavljanjem nabave generičnih formulacij antiretrovirusnih zdravil za uporabo pri preprečevanju in zdravljenju.

Ta zdravila, skupaj s povezanimi storitvami PrEP, kot so testiranje, svetovanje in predpisovanje, bi morala biti vključena na sezname nujnih zdravil in storitev, ki jih krijejo skladi zdravstvenega zavarovanja.

Prav tako je treba pregledati smernice in protokole o PrEP-u, da bi jih uskladili z najnovejšimi tehničnimi priporočili WHO, ter sprejeti poenostavljene in drugačne modele zagotavljanja storitev.

Razvoj celovitih strateških načrtov za HIV, po možnosti tudi za virusni hepatitis in spolno prenosljive okužbe, je ključnega pomena.

Za izboljšanje zgodnjega odkrivanja in oskrbe se priporoča uvedba samostojnega testiranja na HIV, integriranega v obstoječe storitve PrEP in HIV.

Decentralizacija distribucije PrEP-a na raven lekarn, kritje s strani zdravstvenega zavarovanja ter omogočanje neposrednega dostopa do testiranja na HIV, virusni hepatitis in spolno prenosljive okužbe brez napotnice ali prisotnosti simptomov bosta dodatno okrepila prizadevanja za preprečevanje.

Pregled protokolov za svetovanje in testiranje na HIV, da bi bili v skladu s smernicami WHO, vključno z uporabo hitrih testov s strani usposobljenih posameznikov in ponudnikov storitev v sami skupnosti, bo zagotovil bolj vključujoč in dostopen pristop k boju proti epidemiji HIV-a v državi.

Z reševanjem omenjenih izzivov in dajanjem prednosti hitremu širjenju PrEP-a ima BiH priložnost znatno zmanjšati število novih okužb s HIV-om in izboljšati življenja tako oseb, ki so izpostavljene tveganju ali živijo s HIV-om, kot tudi njihovih družin.