NOVI LASTNIKI IGMANA Ali Herbos sklad odpira vrata hrvaškemu kapitalu v bosansko namensko industrijo?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Na sarajevski borzi je v ponedeljek potekala pomembna trgovina z delnicami podjetja Igman iz Konjica, je objavil Biznis info. Vrednost transakcije je znašala 273 tisoč KM.

Na prvi pogled le tehnična sprememba v lastniški strukturi, vendar je to sprožilo vrsto vprašanj o možnih politično-ekonomskih ozadjih.

Po informacijah portala BiznisInfo.ba, so delnice prodali OIF Lilium Global, ki je s tem popolnoma izstopil iz lastništva Igmana, kupec pa je ZIF Herbos fond Tuzla, ki do sedaj ni bil med delničarji tega podjetja. Gre za 1.616 delnic, kar predstavlja 0,28 odstotka celotnega kapitala Igmana, vendar vstop novega sklada v lastniško strukturo namensko industrijo nikoli ni brez širšega pomena.

Preverili smo, kdo stoji za ZIF Herbosom. To je investicijski sklad, ki ga vodi direktorica Marsela Kotaranin, z nadzornim odborom, ki ga sestavljajo Danijel Grubeša (predsednik), Antun Luburić in Ivana Soldo.



Čeprav formalno deluje kot neodvisni sklad s sedežem v Tuzli, je Herbos finančno in poslovno povezan z Intesa Sanpaolo banko Mostar in Privredno banko Zagreb – institucijama, ki se tradicionalno povezujeta s hrvaškim kapitalom.

Zato se je v poslovnih krogih takoj odprlo vprašanje, ali vstop Herbosa pomeni tudi začetek prisotnosti t.i. “H-komponente” v lastniški strukturi Igmana, strateško pomembne tovarne iz sektorja bosanske namensko industrije?

Časovni okvir transakcije dodatno spodbuja dvome. Lilium Global se je odločil prodati svoj delež po tem, ko je bil Igman v začetku septembra prisiljen ustaviti proizvodnjo zaradi prekinitve dobave smodnika iz Srbije. Ta dogodek je povzročil oster padec vrednosti delnic za več kot 13 odstotkov, s 195 na 169 KM, in odprl prostor za poceni vstop novih vlagateljev.

Čeprav se je proizvodnja medtem nadaljevala, podjetje še vedno beleži izgube, v prvi polovici leta je bila zabeležena izguba v višini 19,8 milijona KM, prihodki pa so padli za kar 24,3 milijona KM.

Prav v tem trenutku finančne šibkosti in negotovosti se pojavi sklad Herbos, pripravljen prevzeti tveganje in vložiti v propadajočo tovarno.

Analitiki takšno potezo razlagajo kot dolgoročno pozicioniranje sklada v industriji, ki kljub trenutnim težavam ima visoko strateško vrednost. Igman je eden največjih bosanskih izvoznikov orožja, z NATO-certifikati in globalnimi partnerji, kar ga naredi zaželjenega za vse, ki želijo vplivati na varnostno-ekonomski sektor BiH.

Če bi se kriza nadaljevala in bi se cena delnic dodatno zrušila, bi Herbos lahko nadaljeval z nakupi in povečal svoj delež, kar bi dolgoročno lahko odprlo vrata večjemu vplivu hrvaškega finančnega kapitala v to tovarno.

Največji delničarji Igmana ostajajo Federacija BiH. Kljub temu izkušnje s trga kažejo, da imajo manjšinski deleži, če so strateško razporejeni in povezani s političnimi interesi, lahko nesorazmerno velik vpliv.

Zato vprašanje danes ni le, kdo je kupil delnice Igmana, ampak kaj ta nakup pomeni za prihodnost podjetja in kdo vse stoji za na videz “tehničnim” vlaganjem.