Nove reakcije na zanikanje genocida v Srebrenici: Kaj kaže molk črnogorske vlade

SARAJEVO, (Patria) -

Vodja programa za človekove pravice Tamara Milaš je sporočila, da Centru za državljansko izobraževanje (CGO) meni, da molk vlade glede izjave ministra za pravosodje, človekove pravice in manjšine, Vladimira Leposavića, ki je zanikal, da se je v Srebrenici zgodil genocid, postavlja pod vprašaj deklarirano zavezanost vlade k evropeizaciji družbe in izgradnji kulture človekovih pravic. Leposavić je s svojim odgovorom na poslansko vprašanje razvrednotil obveznost Črne gore, da spoštuje mednarodne sodne odločbe in zavezujoče mednarodne dokumente, ter povzročil škodo multietničnemu skladu, procesu tranzicijske pravice in sprave ter podžgal razgreto vzdušje v črnogorski družbi.

»Ne glede na to, ali gre za njegovo iskreno mnenje ali poskus političnega dodvorjenja tistim, od katerih bo v veliki meri odvisen nadaljnji obstoj posameznih članov črnogorske vlade, pa tudi njega osebno, je nepriznavanje genocida v Srebrenici s strani ministra za pravosodje Leposavića škandalozno. Pri tem gre za pravnika, ki bi se moral zavedati obveznosti doslednega spoštovanja veljavne norme mednarodnega prava in sodnih sodb mednarodnih sodišč, ne glede na to, kaj si o njih misli. Prav mednarodne sodne instance pa so ta množični zločin, storjen na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, procesuirale in obsodile kot genocid,« navaja Milaševa v sporočilu.

Poudarila je, da takšna stališča Leposavića vnaprej omejujejo izpolnjevanje meril iz poglavja 23, enega najzahtevnejših in najkompleksnejših poglavij, ki obravnava tudi vojne zločine, od česar je neposredno odvisen napredek pri vseh drugih vidikih pogajanj z Evropsko unijo.

CGO opozarja tudi, da odkar je Leposavić nastopil funkcijo ministra za pravosodje, človekove pravice in manjšine, še noben sestanek delovne skupine za poglavje 23, katere član je CGO, ni bil opravljen, niti ni bil imenovan vodja te pomembne delovne skupine.

»CGO opozarja, da je v Črni gori in s strani prejšnje oblasti sistematično potiskana v ozadje soočanje s preteklostjo, na kar je nenehno in leta opozarjal del civilnega sektorja in najrelevantnejši mednarodni naslovi. Kljub temu so bili z delovanjem Koalicije za REKOM narejeni nekateri premiki, ki jih izjava Leposavića kot uradnika vlade izniči. Prejšnja oblast je izpolnjevala minimum zahtev mednarodne skupnosti in regionalnih partnerjev brez resnične namere, da bi raziskala in procesuirala odgovorne za vojne zločine ter spodbudila razvoj kulture spomina na 90. leta. Na žalost je takšen odnos zdaj poudarjen in celo nazadoval skozi delo nove vlade v Črni gori, saj se številne kontroverzne teme iz preteklosti obravnavajo na način, ki ni dejansko utemeljen. Skratka, nadaljuje se nevarna igra s preteklostjo zaradi pridobivanja političnih točk pri delu volilnega telesa, medtem ko kot družba nazadujemo,« dodaja v sporočilu.

Milaševa meni, da je najbolj žalostno, da izjava ministra Leposavića potrjuje, da je treba nenehno in ponovno opozarjati, da so bili zločini v Srebrenici predmet devetih sojenj pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

»Ugotovljeno je bilo, da so pripadniki vojske bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radovana Karadžića v Srebrenici zagrešili genocid, Zvezna republika Jugoslavija pa je podpirala vojsko bosanskih Srbov. Mednarodno sodišče za sodstvo je leta 2007 ugotovilo, da je Srbija odgovorna za to, da SRJ – Srbija in Črna gora – ni preprečila tega genocida. Čeprav je Bosna in Hercegovina pred Mednarodnim sodiščem za sodstvo vložila tožbo tudi proti Črni gori zaradi kršitve Konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida, je Srbija edina ostala v tem sporu, ker je prevzela državni kontinuitet nekdanje ZRJ. Poleg tega je pritožbeno sodišče nizozemskega sodišča leta 2017 ugotovilo, da tudi Nizozemska nosi delno odgovornost za smrt 300 Bošnjakov, ubitih v Srebrenici, ki so se nahajali znotraj varne cone ZN, v bazi ZN v Potočarih, ker njeni vojaki v sestavi ZN niso preprečili, da bi bili ti ljudje ubiti,« poudarja.

Po drugi strani, poudarja, je zmanjševanje verodostojnosti haaškega sodišča, ker je ustanovljeno z resolucijo, po logiki ministra za pravosodje, da tudi drugi mednarodni sodni procesi ne bi bili priznani. Demokratične države poleg priznavanja verodostojnosti mednarodnih sodišč ne zmanjšujejo lastne odgovornosti za zločine.

»Primer za to je sodišče v Ruandi, ki je prav tako ustanovljeno z resolucijo, in odnos francoskega predsednika Emmanuela Macrona do odgovornosti Francije, ker ni preprečila tega genocida. Logika Leposavića odpira vprašanje, ali je zavezujoča tudi Splošna deklaracija o človekovih pravicah in svoboščinah, saj to ni dokument pogodbene narave, čeprav zavezuje države članice ZN. Namreč, tudi Splošna deklaracija o varstvu človekovih pravic predstavlja resolucijo, kot tudi številni drugi mehanizmi, ki služijo zagotavljanju spoštovanja mednarodnih standardov pri varstvu človekovih pravic in svoboščin,« poudarja v sporočilu.

Meni, da je jasno, da nekatera pričakovanja od haaškega sodišča niso bila izpolnjena, kot tudi, da obstaja veliko zamer glede neenotnih kazenskih politik.

»Vendar pa je nesporno, da je haaško sodišče storilo zelo veliko, kot tudi, da je pustilo gradivo, ki ga morajo nadalje uporabljati nacionalna sodišča držav regije. Kljub določenim pomanjkljivostim pri delu sodišča ne moremo govoriti o delitvi zločincev in žrtev po narodnosti, najmanj pa tega ne smemo slišati od ministra za pravosodje, človekove pravice in manjšine,« opozarja.

V skladu z vsem zgoraj navedenim CGO meni, da mora Leposavić kot visoki državni funkcionar prevzeti odgovornost zaradi zanikanja genocida v Srebrenici, nespoštovanja mednarodnih odločb in mednarodnih institucij, kot je haaško sodišče, ter postavljanja ovir na poti k evropeizaciji Črne gore.

»Če Leposavić ne razume, kakšno škodo je povzročil Črni gori na notranjem in zunanjem načrtu, in zaradi tega ne odstopi ali ga premier ne razreši, CGO poziva poslanca črnogorskega parlamenta, da to storijo,« poudarja Milaševa.

CGO izraža prepričanje, da v parlamentarni sestavi obstaja zadostna večina, ki ne bo dovolila, da bi zanikovalci genocida v Srebrenici bili člani črnogorske vlade.

(CdM)