Z denarjem BiH in EU zgrajena Bijača: Carinskim terminalom upravlja podjetje Volta, blizu Čovićevemu HDZ-u!

Uprava za indirektno oporezivanje BiH bo morala kmalu rešiti problem vzdrževanja carinskega terminala na Bijači, poroča novinska agencija Patria. Naši viri iz UIO opozarjajo, da bi se v celoten primer morali vključiti tudi preiskovalni organi.

Projekt izgradnje mejnega prehoda Bijača vključuje tudi izgradnjo carinskega terminala za promet blaga. Mejni prehod je bil zgrajen v dveh fazah. Prva faza gradnje se je začela marca 2013, končala junija, mejni prehod pa je bil dan v promet 01.07.2013. Po odprtju mejnega prehoda UIO sklene pogodbo o oddaji v najem prostora - platoja carinskega terminala (CT) na tem mejnem prehodu zasebnemu podjetju "Volta" d.o.o Ljubuški.

Po registru gospodarskih subjektov je ustanovitelj Volta d.o.o. Mladen Džajić, blizu Draganu Čoviću in HDZ BiH, kar dokazuje tudi njegov boj za tretji kanal v hrvaškem jeziku. Džajić je tudi eden od financerjev Naša TV, ki je bila ustanovljena v Mostarju.

Da ni vse tako čisto, kaže tudi podatek, da je bila Volta d.o.o. ustanovljena le mesec in pol pred začetkom obratovanja GP Bijača. Kot so takrat navedli hercegovski spletni portali, ima Volta le dva zaposlena, Stanka Alilovića in Stanka Zeleniko.

Pogodba o najemu prostora na carinskem terminalu ureja medsebojna razmerja med UIO in "Volta" iz Ljubuškega, tako da se prostor CT, ki je bil financiran s sredstvi države BiH in EU, da v najem zasebnemu podjetju "Volta" d.o.o Ljubuški, za nadaljnjo ureditev, postavitev objektov za carinsko in policijsko službo, inšpekcijske organe, špediterska podjetja, poslovne prostore, skladišče itd.

Najemnik je na prostoru mejnega prehoda Bijača d.o.o "Volta" postavil 4 kontejnerje za carinsko službo, 16 kontejnerjev za špediterje (od katerih zaračunava najemnino), poslovni objekt s skladiščem, sanitarije, bife. Najemnik je v carinski terminal vložil približno 560.000 KM, medtem ko je državna naložba v mejni prehod znašala približno 18 milijonov KM.

Čeprav je bil ta carinski terminal zgrajen s sredstvi države BiH in sredstvi EU, je uprava carinski terminal dala v upravljanje in vzdrževanje zasebnemu podjetju Volta iz Ljubuškega. Najboljši dokaz, da si je najemnik prilastil državni CT, izhaja iz določbe najemne pogodbe, s katero je najemnik dolžan državi plačevati nadomestilo v višini 30 (torej 12 KM), namesto da bi se na račun države plačevalo 40 KM.

Država BiH je na ta način zaradi pobiranja nadomestila od carinskega terminala za obdobje od 2013 do konca 2016 oškodovana za več kot 3 milijone KM. Carinski terminal še vedno deluje, kot da ga je v celoti zgradilo d.o.o "Volta" Ljubuški, ne pa s sredstvi države in EU – razkriva naš vir iz UIO.

- Finančna sredstva, ki jih je vložil najemnik, so v primerjavi s sredstvi, ki jih je v izgradnjo mejnega prehoda vložila država BiH, zanemarljiva. Prav tako so vložena sredstva najemnika v primerjavi s prihodki in pričakovanimi prihodki od CT zanemarljiva. Pričakovani prihodek na tem CT, ki se obravnava kot najbolj frekventen prehod s kategorijo BIP, znaša približno 1,5 do 2 milijona letno – navaja naš vir naprej.

Zaradi navedenih dejstev smo direktorja UIO Mira Džakulo vprašali, kot podpisnika pogodbe o oddaji CT tretji osebi, na kakšni pravni podlagi je bil carinski terminal v lasti BiH dan tretji osebi v upravljanje in vzdrževanje od leta 2013 do danes.

- Ta prehod je moral začeti delovati pred datumom vstopa Hrvaške v EU. Do takrat je bilo narejeno le najnujnejše, da je bil prehod lahko odprt. V tistem trenutku terminal ni obstajal, zato ga je bilo treba dati zasebnemu podjetju, da bi lahko carinski postopek pri uvozu in izvozu blaga potekal nemoteno. Šele kasneje se je začela nadaljnja gradnja prehoda in terminala, prav zdaj pa je potekla enoletna garancijska doba in prevzem vseh potrebnih potrdil in dovoljenj na UIO.

Torej bo v prihodnjem obdobju v skladu z veljavno Odločbo o carinskih terminalih sprejeta tudi odločitev v zvezi s tem carinskim terminalom. Torej ni nobene škode za proračun, saj je moral promet delovati od vstopa Hrvaške v EU, carinski terminal pa sploh ni obstajal, šele konec tega leta pa so izpolnjeni vsi pogoji, da ima UIO vsa potrebna dovoljenja in potrdila za ta carinski terminal – je povedal Ratko Kovačević, tiskovni predstavnik UIO.

Kot naprej razkrivajo naši viri iz upravnega odbora UIO, je bil ta primer že tema na seji, pod podobnimi pogoji pa se je zahtevalo podaljšanje pogodbe z Volto, česar nekateri člani niso sprejeli.

Nekateri visoki uradniki UIO menijo, da je Džakula s takšnim ravnanjem zlorabil uradni pološaj s prekoračitvijo pooblastil, nezakonitim dajanjem državnega objekta tretji osebi v upravljanje in vzdrževanje ter nezakonito gradnjo objektov na državnem carinskem terminalu.