Novalić: Potrebno nam je zmanjšanje javne porabe, reforma trga dela...

Fadil Novalić, premier FBiH, je na seji predstavniškega doma PFBiH predstavil svoj povzetek, ki ga v celoti prenašamo

- Ta povzetek se bo verjetno v marsičem razlikoval od večine povzetkov, saj se bom osredotočil izključno na ukrepe in cilje ekonomske politike, ki jih nameravam ob vaši podpori izvajati v mandatnem obdobju. Pred tem pa želim narediti kratek pregled gibanja makroekonomskih kazalnikov: - Realna rast BDP-ja za leto 2014; 0,5 – 0,7 %; projekcije za leto 2015 znašajo med 1,5 in 2,5 %, projekcije Svetovne banke in EBRD-ja; - Nezapolenost – 43,7 %; ILO; 27,5 %, - Nezapolenih v BiH: 551.167 (december 2014); - Nezapolenih v FBiH: 395.133 (januar); - Zaposlenih v FBiH: 445.788 (januar); - Upokojenci: 393.107 (min. 326,17 KM; povpr. 373,28 KM; najv. 2.174,48 KM); - Do oktobra smo imeli tri zaporedna četrtletja deflacijo (inflacija – 0,1 %); leto 2014 se je končalo z inflacijo okoli 0,5 %; - Javni dolg BiH – 11,249 milijarde KM; - Doing business 2015 (107); doing business 2014 (104); - Žal sta leti 2013 (418 mil KM) in 2014 (512 mil KM) resnično najslabši glede neto priliva neposrednih tujih naložb v gospodarstvo BiH. Samo recesijsko leto 2009 je bilo slabše s 350 mil KM; - Rast prihodkov od neposrednih davkov za 6,06 % bruto (6,118 milijarde KM); 349,3 mil KM več v primerjavi z letom 2013, oziroma 4,34 % neto (vračilo 1.171.596.161 – 2014; 997 mil KM – 2013); vendar smo januarja tekočega leta imeli padec prihodkov od neposrednih davkov za okoli 11 %; po preliminarnih informacijah se je ta padec izravnal po februarskih prihodkih; - Projekcije rasti prihodkov od neposrednih davkov za leti 2015 in 2016 sta 2,1 in 1,8 % - Rast prihodkov od neposrednih davkov 5,24 % (3,7 milijarde KM); davek na dobiček 161,06 mil KM (7,03 %); 1/3 FBiH, kantoni in občine preostanek; davek na dohodek – 260 milijonov KM (kantoni in občine). Strinjali se bomo, da stanje ni dobro, zato smo se odločili za ukrepe, o katerih bom na kratko govoril. Ključni ukrepi, o katerih bom govoril v okviru svojega povzetka, izhajajo iz koncepta ekonomskega razvoja Federacije Bosne in Hercegovine za obdobje 2014 – 2018.

Ključni ukrepi ekonomske politike vključujejo: 1. Zmanjšanje in nadzor javne porabe 2. Zmanjšanje obremenitve dela 3. Reforme trga dela 4. Izboljšanje poslovnega okolja 5. Aktivacija virov 6. Gospodarstvo in podpora gospodarskim dejavnostim 7. Boj proti korupciji 8. Socialno področje 

ZMANJŠANJE IN NADZOR JAVNE PORABE

Glede javne porabe, ta v FBiH znaša 46,6 % BDP-ja in samo Črna gora od okoliških držav porabi več. Prvi ukrep bo sprejetje moratorija na vsa zapošljevanja v javnem sektorju. Ta ukrep bo v veljavi do nadaljnjega, namen pa je z naravnim odlivom delovne sile zmanjšati število zaposlenih in tako zmanjšati stroške plač. Reforma javne uprave je nekaj, čemur se že leta izogibamo, vendar je nujno, da se v ta proces bolj pogumno podamo. V tej smeri bomo opravili analizo vseh proračunskih institucij z vidika racionalizacije njihove številčnosti in funkcionalnosti. Po tem bomo z analitično oceno delovnih mest ugotovili objektivno število zaposlenih, ki je potrebno za učinkovito in racionalno organizacijo javne uprave ter učinkovitejše delovanje samih institucij. Seveda bodo pogoji za to ustvarjeni s spremembami delovno-pravne zakonodaje, ki med drugim vključujejo tudi spremembe zakona o državni službi. Prav tako je nujno izvesti reformo šolstva, oziroma prilagoditev izobraževalnega sistema potrebam trga dela. Šolstvo oziroma izobraževanje je v pristojnosti kantonov, vendar smo pripravljeni nuditi polno pomoč nižjim ravnem oblasti pri reformi tega sektorja.

Z vso implementacijo Zakona o proračunih bomo zagotovili odgovornejšo porabo javnih sredstev ter realnejše načrtovanje prihodkov in prejemkov, zlasti s strani nižjih ravni oblasti. Kar zadeva proračun FBiH, bodo materialni stroški zmanjšani na minimum, vendar žal skoraj 94 % proračuna je fiksnega, tako da nam to ne pušča veliko manevrskega prostora. Vlada se bo obnašala v skladu z načeli restriktivne fiskalne politike, vse z namenom ohranjanja fiskalne stabilnosti. Kljub predvidenemu primarnemu presežku, ki je načrtovan v osnutku proračuna FBiH za leto 2015, zaradi povečanega servisiranja dolga, imamo presežek odhodkov nad prihodki v znesku 684 milijonov KM. Glede na to, da gre za neravnovesje plačilne bilance, oziroma nezmožnost servisiranja vseh obveznosti, nam bo nujen nov aranžma z mednarodnimi finančnimi institucijami. Poskusili bomo izpogajati t.i. Extended Fund Facility aranžma z MMF-jem, saj nam ta vrsta aranžmaja nudi ugodnejši odplačilni načrt. Premiki v odplačilu za poznejša leta so nujni zaradi ogromnih obremenitev po osnovi odplačila zunanjega dolga v prihodnjih treh letih. Obstajajo jasni signali o večji vključenosti Svetovne banke in EU, in ta momentum moramo izkoristiti. V tesnem sodelovanju s kantoni bomo delali na definiranju obveznega razmerja med tekočo in kapitalsko porabo, ki bo različen na različnih ravneh oblasti z namenom izboljšanja tega. Osredotočili se bomo tudi na program restrukturiranja javnih podjetij, ki poslujejo z izgubo, z namenom njihove rehabilitacije ali ozdravitve, ali njihove pravočasne ukinitve.

ZMANJŠANJE ObreMENITVE DELA 

Zavedamo se zelo razširjenega neformalnega sektorja gospodarstva, in ta pereč problem bomo poskusili rešiti na več načinov. Eden od načinov je popolna oprostitev obveznosti v prvih dveh letih. Ta ukrep bi deloval stimulativno, in bi neformalni sektor znatno zmanjšal. Tisti delodajalci, ki te ugodnosti ne bi izkoristili, bi bili radikalno kaznovani. Nujno je sprejeti niz uredb, ki bi definirale olajšave za prvo zapošlitev, oziroma zapošlitev po daljšem premoru, prav tako bi predvidevale sankcije za morebitno zlorabo. Eden od prvih ukrepov bi bil ukinitev dodatkov, ki nimajo značaja plače (topli obrok, prevoz, regres), ter enakovredno zmanjšanje odstotka obveznosti na neto plačo, da bi ohranili nevtralen učinek. Torej, namen je razširitev davčne osnove, vendar ohranitev prihodkov za zunajproračunske sklade na isti ravni. Prihranjena sredstva na postavki plač bodo uporabljena za druge namene ali pa bo primanjkljaj manjši za ta znesek. Nujno je poenostaviti postopek obračuna plač in plačila pripadajočih obveznosti, in načrtujemo namesto dosedanjih 9 ali 10 plačil na različne račune, to zmanjšati na en ali dva računa, oziroma eno ali dve plačilni listi. Eden od osnovnih problemov, definiranih tudi v okviru Sporazuma o rasti in zapošljevanju, je prevelika davčna obremenitev dela. Za ilustracijo navajam obveznosti na plačo v državah regije: Srbija – 64,00 %; Hrvaška – 64,00 %; Slovenija – 69,20 %, medtem ko po zadnjih spremembah v Republiki Srpski ta odstotek znaša 62 %.

V našem programu načrtujem postopno zmanjšanje obveznosti na delo s 72,17 % na okoli 50 %. To bo doseženo z razširitvijo davčne osnove (s ukinitvijo dodatkov, ki nimajo značaja plače, ter njihovo vključitvijo v plačo in povečanjem števila zaposlenih). Pomembno je poudariti, da bo vsaka sprememba davčne zakonodaje nevtralnega značaja, oziroma za znesek vseh dodatno zagotovljenih finančnih sredstev, bodo enakovredno zmanjšani prispevki. Ponovno poudarjam, da se bomo tukaj osredotočili na razširitev davčne osnove in boljše pobiranje javnih prihodkov, in sicer skozi restrukturiranje Davčne uprave FBiH, ter boljše povezovanje Uprave za neposredne davke BiH in entitetskih davčnih uprav. To je zelo pomembno, ker se srečujemo s paradoksalno situacijo, da imamo podjetja, ki redno prejemajo vračilo DDV, hkrati pa imajo dolgove na ime neposrednih davkov.

REFORMA TRGA DELA 

Na področju česar naša dr&Zgrave;ava posebej zaostaja za regijo, da ne omenjam sodobnih, razvitih dr&Zgrave;av, je reforma trga dela. Koncept minulega dela je neznan povsod v razvitem svetu, zato je nujno delati na uvajanju delovnih veščin v osnovno plačo. Trg dela je precej rigidno, zato ga je nujno v kratkem času narediti precej bolj fleksibilnega. Cilj je ponuditi delodajalcem priložnost, da zapošljujejo, nezaposlenim pa priložnost, da delajo. Do tega cilja lahko pridemo le s spremembami obstoječe delovno-pravne zakonodaje, oziroma s sprejetjem novega Zakona o delu, ki bo na bolj racionalen in učinkovit način definiral način začetka, vsebino in prenehanje delovnega razmerja. Skratka, novi Zakon o delu mora vnesti fleksibilnost v delovna razmerja, kar pomeni: liberalnejši vstop in izstop iz podjetja, večjo možnost zapošljevanja za določen čas in zapošljevanje s skrajšanim delovnim časom. Pogajati se moramo in skleniti nove kolektivne pogodbe z omejenim rokom trajanja. V celoti se zavedam občutljivosti teh reform, vendar je trenutno stanje nevzdr&Zgrave;no in iz dneva v dan postaja vse neugodnejše. Z vzpostavitvijo gospodarskih sodišč načrtujemo omejiti trajanje postopka za reševanje delovnih sporov. S restrukturiranjem naših zavodov za zapošljevanje moramo ponuditi priložnost, da se ukvarjajo z dejavnostmi, zaradi katerih so bili ustanovljeni; oblikovanjem in implementacijo aktivnih ukrepov zapošljevanja.

Ta proces nujno vključuje urejanje seznamov oseb, ter puščanje na seznamih le tistih, ki so na zavodu zaradi delovne potrebe, oziroma tistih, ki aktivno iščejo delo. Moramo najti način, da povečamo sklad za oskrbo tistih, ki so ostali brez dela. Z povečanjem sredstev, ki bodo na voljo zavodom, je načrt sofinanciranje zapošljevanja in samozapošljevanja, ter sofinanciranje usposabljanja in aktivnega iskanja dela. Zavedamo se načina financiranja teh zavodov, da ko potrebujejo najviše sredstev, zberejo najmanj, saj se financirajo iz prispevkov zaposlenih, vendar bomo navezali stike z mednarodnimi finančnimi institucijami, ki so nam pripravljene pomagati, da se spopademo s tem problemom. Tukaj predvsem mislim na Svetovno banko. Prav tako načrtujemo prilagoditev Zakona o posredovanju pri zapošljevanju, tako da se razširijo zakonske možnosti tega. V tej smeri sprememb želimo omogočiti tudi ustanovitev agencij za najemanje delavcev za začasna, občasna in sezonska dela.

IZBOLJŠANJE POSLOVNEGA OKOLJA

Eden od osnovnih problemov konstantnega padca ravni naložb, zlasti neposrednih tujih, leži v dejstvu, da imamo zelo neugodno poslovno okolje. Prav tako vemo, da so neposredne tuje naložbe eden od primarnih nosilcev gospodarskega razvoja dr&Zgrave;ave, zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da naše poslovno okolje naredimo što privlačnejše, tako za tuje, kot za domače investitorje. Na tem področju imamo več ukrepov, vendar se bom osredotočil na ključne. Nujno je reformirati davčno upravo v Upravo za neposredno obdavčenje v FBiH. Hkrati moramo okrepiti in dodatno informacijsko povezati vse kantonalne urade in izpostave v enoten sistem. Moramo povečati stopnjo pobiranja in izterjave obstoječih javnih prihodkov, ter jih na bolj ustrezen način zajeti tudi združenja občanov in nevladni sektor. Načrtujemo uvesti nove neposredne davke, ki bodo vključevali: davek na nepremičnine (ali odvečne) nepremičnine, davek na razkošje, na neizkoriščene podjetniške nepremičnine, itd. Od okoli 393.000 nezaposlenih v FBiH, se ocenjuje, da se minimalno 130.000 ljudi nahaja v neformalnem sektorju gospodarstva. Računica je zelo preprosta. Če bi ti delavci bili prijavljeni na minimum, od 343 KM, bi prispevek zanje znašal okoli 206 KM mesečno, in če naredimo izračun na letni ravni, govorimo o izgubi sredstev preko 321 milijonov KM. Za vse te delavce, zavodi za zdravstveno zavarovanje plačujejo participacijo, ki znaša od 7 do 17 KM odvisno od kantona, in če vzamemo povprečno vrednost 12 KM, pridemo do podatka, da se tudi po tej osnovi izgublja okoli 19 milijonov KM.

Torej, tukaj govorimo o 340 milijonih KM, neposrednem udaru na naše zunajproračunske sklade. Iz teh dejstev izhaja naš naslednji ukrep, in to je zajezitev sive ekonomije. Ta ukrep vključuje krepitev nadzornih funkcij in povečanje kazni po osnovi dela na črno. Vendar, učinek tega ukrepa lahko pospešimo na več načinov. Nerealno je samo se zanašati na nadzorne mehanizme, tako da se vsiljuje potreba tudi po stimulativnem delovanju. Tukaj predvidevam tisto, kar sem že omenil, in sicer uvajanje delavcev v sistem, z dvogodišnjim, oziroma časovnim, oproščenjem plačila obveznosti. Po mojem mnenju bi to delovalo zelo stimulativno na zmanjšanje sive ekonomije, ter na razširitev davčne osnove. Če bo izveden učinkovito, bi ta ukrep lahko prinesel med 15.000 – 20.000 dodatnih zaposlenih letno. Moramo sprejeti aktivnosti glede identifikacije in nadzora vseh parafiskalnih dajatev na vseh ravneh oblasti, ter jih bodisi zmanjšati ali v celoti ukiniti. Moramo skrbno pretehtati razlog njihovega obstoja. Dodatno moramo pospešiti in poenostaviti postopek za registracijo podjetij, ter ponuditi posebne olajšave, da bi spodbudili vključevanje mladih oseb v gospodarske tokove.

Prav tako bomo poenostavili in časovno omejili postopek pridobivanja urbanističnih, gradbenih in energetskih soglasij z definiranjem časovnega okvira enega meseca. Zaradi počasnosti reševanja gospodarskih sporov, se vsiljuje potreba po ustanovitvi gospodarskih sodišč. Ta problematika daje percepcijo korupcije, tako da bi vzpostavitev teh sodišč pospešila reševanje gospodarskih sporov, ter zmanjšala tudi percepcijo korupcije v tem sektorju. Ustanovili bomo enoten register gospodarskih subjektov v FBiH, ter enoten register društev občanov in nevladnih organizacij, ter jih kot takšne podvrgli obravnavi subjektov v pravnem prometu. Naše gospodarstvo se sooča z velikim problemom v kontekstu likvidnosti, zato smo z namenom izboljšanja stopnje likvidnosti predvideli več ukrepov. Eden od ukrepov vključuje sprejetje Zakona o večstranski kompenzaciji zaradi zmanjšanja notranjega dolga. Prav tako je načrtovano sprejetje zakona o rokih plačil, plačilih proračunskih uporabnikov, ter pobiranju notranjih in zunanjih faktur v roku 90 dni. Parlamentu bomo predlagali tudi sprejetje zakona o predstečajnem poravnavanju v trajanju do 2 mesecev. S spremembami zakona o stečajnem postopku, nameravamo usmeriti okvir trajanja stečajnega postopka v smislu restrukturiranja podjetij, ki bi bil časovno omejen.

AKTIVACIJA VIROV

Naša dr&Zgrave;ava je zelo bogata z naravnimi in drugimi viri, vendar je nujna njihova aktivacija, da bi ustvarili pogoje za znatnejšo gospodarsko aktivnost. V ekonomskem žargonu rečeno: „moramo se što bolj približati naši krivulji proizvodnih dejavnosti“. To je posebej pomembno, ker se ne moremo več zanašati na okolico in na t.i. „sistem spojenih posod“, kjer bi rast gospodarskih dejavnosti sosednjih dr&Zgrave;av, nekoliko pozitivno vplivala tudi na makro gibanja v naši dr&Zgrave;avi.

V prid temu dejstvu gredo projekcije rasti realnega BDP-ja naših sosedov, ki se gibljejo za Srbijo do -0,5 % in Hrvaško do 0,5 % v tem letu. Projekcije niso ugodnejše niti za EU in se gibljejo do 1,1 %, medtem ko se za Eurocono gibljejo do 0,8 %. Z namenom čim boljše aktivacije virov, moramo v najkrajšem možnem času sprejeti funkcionalen Zakon o javno-zasebnem partnerstvu v FBiH. Ta zakon bo ustvaril pravni okvir za združevanje virov, ter ustvaril pogoje za nadaljevanje in začetek znatnejših investicijskih projektov. Seveda, kot pri drugih zakonskih rešitvah, bomo tudi tukaj upoštevali kantonalne predpise. Nujna nam je tudi funkcionalna zakon o koncesijah, ter načrtujemo ukinitev komisij in ustanovitev agencije za koncesije na ravni FBiH, s katero bi upravljala Vlada FBiH. Harmonizirali bomo raven odločanja o podelitvi koncesij, ter bomo spremenili nači vrednotenja in pobiranja prihodkov od koncesij, da bi jih naredili učinkovitejše.

Delali bomo na hitrejši privatizaciji gospodarskih društev v večinski dr&Zgrave;avni lasti po kriteriju prihodnje učinkovitosti glede na ceno. Delali bomo tudi na uvajanju ciljnega korporativnega upravljanja v javnih podjetjih, z uporabo smernic OECD o upravljanju, vodenem s cilji. Izvedli bomo vse aktivnosti, ki se nanašajo na učinkovitejšo in hitrejšo zaščito, ter prodajo premoženja v drugih dr&Zgrave;avah. Ustanovili bomo zakonske postopke, ki bodo zagotovili, da bo izdajanje obveznic v največji meri uporabljeno za kapitalske, razvojne in zapošljevalne projekte. S posebej kreiranim programom možnosti, bomo ponudili naši diaspore, da se vključi, ter da na ta nači v funkcijo razvoja postavimo znatni investicijski potencial. Glede na to, da največji zelo znatni izvoz beležimo v lesni industriji, ter da v tem sektorju iz leta v leto beležimo rast števila zaposlenih, je nujno sprejeti Zakon o gozdovih. Glede na to, da v večini primerov izvažamo hlodovino brez dodane vrednosti, bomo vzpostavili stopnjo finalizacije kot kriterij dostopnosti lesne mase. Prepričani smo, da bomo na ta nači spodbudili dodatno obdelavo lesne mase, ter povečanje vrednosti končnega proizvoda.

GOSPODARSTVO IN PODPORE GOSPODARSKIM DEJAVNOSTIM 

Kmetijstvo je sektor gospodarstva, ki je premalo izkoriščen. Kar zadeva samo kmetijstvo, smo definirali sedem strateških ciljev, in sicer: - Dr&Zgrave;ava kot nosilec razvoja kmetijstva; - Sektorji strateškega pomena; - Sadje, govedoreja, zelenjadarstvo; - Kvantitativno in kvalitativno povečanje kmetijske proizvodnje; - Krepitev kapacitet rastlinske proizvodnje; - Afirmacija razvoja podeželja na naraven in tradicionalen nači; - Krepitev kapacitet skladiščnih in predelovalnih centrov. - Prepričani smo, da z izpolnjevanjem vseh zgoraj navedenih ciljev, lahko sektor kmetijstva dvignemo na zelo zavidljivo raven, ter znatno povečamo naš izvoz. V proračunu obstajajo znatna sredstva, načrtovana za razvoj tega sektorja, in na nama bo, da ob pomoči teh sredstev izpolnimo teh sedem ciljev. Zelo pomembno je voditi konsistentno registracijo kmetijskih proizvajalcev. Razvoj tega sektorja načrtujemo podpreti tudi z ustanovitvijo nekakšnega agrofonda / agrobanke z enakomerno disperzijo po celotnem območju. Sredstva za ta namen bi se lahko zagotovila z uvedbo davka na neobdelano kmetijsko zemljišče.

Na vse možne načiine moramo spodbujati plasman domačih kmetijskih proizvodov in sicer skozi: blagovne rezerve, program kupujmo domače, nakup za dr&Zgrave;avne in javne institucije, pa tudi morebitno izplačilo dela socialnih dajatev v bonih za nakup domačih proizvodov. Energetski sektor predstavlja našo ogromno primerjalno prednost in moramo storiti vse, da ohranimo energetsko neodvisnost. Moramo nadaljevati z izpolnjevanjem vseh naših obveznosti po pogodbi o pristopu k energetski skupnosti, in glede na to, da gre za sektor, v katerem uživamo ogromno primerjalno prednost in ki pri naložbi ponuja velik donos, je nujno nadaljevati z naložbami v vetrne elektrarne, hidroelektrarne, termoelektrarne in obnovljive vire energije. Nujno je vzpostaviti sistem asimetričnega obračunavanja porabe električne energije s socialno komponento. Čimprej je treba sprejeti zakon o plinu, da bi uredili tudi to tržnico. Kar zadeva naftni sektor, moramo okrepiti naftne terminale in naftne rezerve, ter nadaljevati z raziskavami in mo&Zgrave;nostmi izkoriščanja in uvajanja dodatnih trošarin v obdobjih nizkih cen nafte, da bi pridobili dodatna sredstva za izgradnjo cestne infrastrukture. Prav tako bi se lahko definirala koncesija na celotni cestni infrastrukturi v FBiH.

Torej, namen je što hitrejše najti ugodna sredstva za nadaljevanje izgradnje cestne infrastrukture skozi FBiH. V sektorju rudarstva, nadaljevati z restrukturiranjem koncerna Elektroprivreda BiH z poudarkom na restrukturiranju rudnikov in sicer operativno, kadrovsko in finančno. Cestna infrastruktura je ključnega pomena za gospodarski razvoj, tako FBiH, kot BiH, in moramo delati na nadaljevanju trajnostne gradnje z pomočjo novih virov financiranja, in sicer: dodatne trošarine na naftne derivate, povečanje cestnin na registracijo vozil in podobno. Kar zadeva sektor namensko industrije, mora priti do restrukturiranja tovarn, ki izkazujejo izgube, in skozi sprejet zakon o javno-zasebnem partnerstvu moramo uvesti tudi zasebni kapital. Namensko industrijo bodo dodatno okrepili civilni programi, ter razvoj dobaviteljske verige v BiH. V sektorju tekstila, obutve in usnjarstva je naš načrt pretehtati mo&Zgrave;nosti povečanja obstoječih obveznosti od 125 KM na zaposlene z minimalno plačo na 150 KM, vendar z zajetjem vseh delavcev, ki delajo na t.i. cikličnem času. V okviru tega ključnega ukrepa ekonomske politike, se bomo ukvarjali tudi z učinkovitejim upravljanjem odpadkov, na nači, da nadaljujemo z aktivnostmi na vzpostavitvi zakonskega okvira s področja deponij in reciklaže, ter harmonizacijo predpisov na ravni FBiH, kantonov in občin. Z pomočjo skladov in kreditnih linij Svetovne banke in EU, bomo vzpostavili regionalne sortirnice odpadkov in deponije. Menimo, da je nujno zagotoviti večjo podporo gospodarskih subjektov iz FBiH gospodarskim dejavnostim povratnikov v RS. To lahko dosežemo s ponudbo podpore gospodarskim društvom iz FBiH, da bi ustanovili svoje poslovne enote in obrate na območjih povratnikov. Postopek privatizacije doslej v veliki meri ni prinesel spektakularnih rezultatov, vendar da bi dosegli što boljši poslovni rezultat v gospodarskih društvih v večinski lasti FBiH, bi morali delati na ustanovitvi Direkcije za upravljanje gospodarskih društev, povezanih agencij in zavodov. Ta direkcija bi bila zadolžena za nadzor, upravljanje, operativno, finančno in lastniško restrukturiranje. Sektor malega in srednjega podjetništva se sooča z velikimi problemi dostopnosti finančnih sredstev, ki so nujna za njegov razvoj. Vsiljuje se potreba po ustanovitvi agencije za razvoj sektorja MSP-ja. V okviru istega bi se ustanovil sklad, skladen z IPA skladi.

V okviru svojih pristojnosti bomo delali tudi na programu povečanja konkurenčnosti MSP-ja v skladu s smernicami EU. Še en stimulans gospodarskega razvoja, ki je pri nas precej nerazvit, predstavljajo tehnološki parki in industrijske cone. Moramo intenzivirati izgradnjo tehnoloških parkov in industrijskih con skozi povečan okvir kapitalskih naložb. To je pristojnost občinske ravni oblasti, vendar sem prepričan, da jim lahko nudimo veliko podporo z zvezne ravni, ter da s skupnimi aktivnostmi lahko prispevamo k hitrejši vzpostavitvi teh. Neperspektivno dr&Zgrave;avno premoženje se lahko izkoristi za ustanovitev industrijskih in prostih con. Izvoz moramo dodatno stimulirati. Žal, se zavedamo, da se Izvozno-garancijska agencija BiH nahaja v neugodnem polo&Zgrave;aju, zaradi prevelike izpostavljenosti do določenih podjetij, vendar moramo s svoje strani storiti vse, da se njeno delo naredi učinkovitejše glede na pomen izdajanja garancij za izvozno usmerjena dela. Moramo najti dodatna finančna sredstva, da bi regresirali obresti na kredite za izvoznike nad 80 %. S faktoringom moramo omogočiti takojšnje pobiranje na izvožene fakture varnim kupcem. Skozi določene zakonske določbe, bomo zagotovili stimulense strateškim investitorjem, da bi na ta nači privabili tako tuji, kot domači kapital.

Moramo dodatno okrepiti Union banko (92 % lastništvo FBiH) in Razvojno banko FBiH. Čeprav ti dve banki predstavljata le okoli 1,6 % celotnega bančnega trga, sta zelo pomembni za gospodarski razvoj FBiH. Vloga Razvojne banke FBiH in fundacije OdRaz mora biti ponovno definirana z mo&Zgrave;nostjo vzpostavitve banke mentorice. Z pomočjo Vlade FBiH, pri Union banki vzpostaviti revolving sklad in dodatne kreditne linije za definirane preferencialne sektorje gospodarstva. Bilo bi idealno v upravljavske strukture Razvojne banke in fundacije OdRaz vpeljati tudi gospodarstvenike, oziroma uporabnike sredstev. V vsakem primeru, morajo Union banka, fundacija OdRaz in Razvojna banka FBiH aktivneje biti dane v funkcijo razvoja FBiH.

BOJ PROTI KORUPCIJI

Moramo nadaljevati z delom na vzpostavitvi učinkovitega sodnega okvira in močnega tožilstva. Hkrati moramo definirati tudi prekrškovne odgovornosti. Nujno je čimprej začeti postopek odvzema nelegalno pridobljenega premoženja, vendar za vse te ukrepe s področja boja proti korupciji, nam je nujna všestranska podpora mednarodne skupnosti.

SOCIALNO PODROČJE

Reforma socialnih dajatev je neizbežna. Skozi postopek vzpostavitve registra vseh denarnih dajatev iz proračuna, vplivati na boljše ciljanje socialnih dajatev. Raven socialnih dajatev bomo ohranili na doseženi ravni, s tem, da bo boljše ciljanje istega, omogočilo pravičnejšo porazdelitev tistega, kar nam je na voljo. Glede na stalno problematiko, ki se nanaša na zaščito borcev in invalidov, je potrebno delati na vzpostavitvi enotnega zunajproračunskega sklada za to namembnost, ter morebiten prenos vseh pristojnosti z občin, kantonov in FBiH na ta sklad. V sodelovanju in ob tehnični in finančni podpori Svetovne banke, bomo začeli reformo zdravstvenega sistema. Namen reforme je, da stroške zdravstva vseh ravni s 7 % BDP-ja zmanjšamo na 6 %, vse to skozi: zmanjšanje materialnih stroškov, združevanje istovrstnih zdravstvenih kapacitet, informatizacijo zdravstva, indeksiranje medicinske opreme, ter minimizacijo pomožnega nelagalnega osebja in uporabo zunanjih storitev. Prav tako je nujno izvesti stopnjevanje storitev, oziroma definiranje paketa zavarovanj, ki je dostopen vsem, in dodatnih paketov, ki se plačujejo. Zakon bo urejal nezdružljivost sočasnega dela v zasebnih in javnih zdravstvenih ustanovah. Izvedla se bo maksimalna harmonizacija zdravstvenih storitev, revizija in izenačitev seznama bistvenih zdravil po kantonih.

Te in druge ukrepe s tega področja bomo izvajali skupaj s kantoni, pri čemer bomo seveda upoštevali dejanske pristojnosti. In zadnji, a ne najmanj pomemben ukrep s področja socialne zaščite je tudi celovita reforma sistema pokojninsko-invalidskega zavarovanja. Vzdr&Zgrave;nost sistema je že nekaj časa pod velikim vprašajem, glede na to, da je razmerje med zaposlenimi in upokojenci trenutno 1,14 / 1, kar ta sistem „pay-as-you-go“ dela nevzdr&Zgrave;nega. V postopek se bo uvrstil nov Zakon o PIO-u, o organizaciji PIO-a, ter o prostovoljnih - pokojninskih fondih. Ti zakoni bodo usmerjeni na dodatno finančno stabilnost Zavoda PIO/MIO, zakon pa bo zagotovil uvedbo bodovnega sistema, kjer bo vsakdo brez večjih problemov lahko izračunal znesek svoje pokojnine. Ta reforma vključuje tudi revalorizacijo točke, da bi se zagotovila čim boljša porazdelitev prihodkov. Socialni pristop bo prav tako vključeval zmanjšanje razpona pokojnin, ter potencialno uvedbo drugih virov. S sistemskim zakonom bomo rešili vprašanje povezovanja manjkajočega staža in sicer z uporabo časovnega modusa.

Oziroma, staž se bo plačeval ob pridobitvi pogojev za upokojitev. ZAKLJUČEK Vse, o čemer sem govoril, je med drugim vsebovano tudi v Sporazumu o rasti in zapošljevanju, ter pred nami so, ki so nujni, da bi se postavili v polo&Zgrave;aj, da znatneje povečamo število zaposlenih, zmanjšamo stopnjo brezposelnosti, ter ustvarimo pogoje za znatnejšo rast realnega BDP-ja. Vsi ti ukrepi so izvedljivi in jih nameravamo izvajati z vašo podporo in s podporo celotne dru&Zgrave;be. Naša dr&Zgrave;ava ima veliko virov, vendar da bi jih postavili v funkcijo razvoja, moramo izvesti tudi nekatere boleče reforme.

Te reforme bodo vodile v stabilizacijo trga dela, povečanje stopnje konkurenčnosti gospodarstva, privabljanje naložb, in s tem v znatnejši „zagon“ poslovnega cikla. Moramo biti potrpežljivi, saj morajo biti vsi ukrepi zasnovani in implementirani na najoptimalnejši mo&Zgrave;ni nači. Le tako bomo ustvarili pogoje za znatnejšo gospodarsko rast in zmanjšanje stopnje brezposelnosti. Zahvaljujem se za izkazano zaupanje in želim poudariti, da bom predano delal na uresničevanju ključnih ciljev, ki bodo vodili k boljemu tako Federacije BiH, kot Bosne in Hercegovine - je dejal Novalić.