Nova strategija EU: Samo Srbija in Črna Gora dobita roke

BiH, (Patria) - Srbija in Črna Gora sta edini državi Zahodnega Balkana, ki bosta v strategiji Evropske komisije dobili jasen koledarski rok o možnem pristopu v Evropsko unijo (EU) do leta 2025, medtem ko datumi za evropske integracije ostalih štirih držav regije ne bodo omenjeni, piše Radio Svobodna Evropa, ki se sklicuje na najnovejšo in končno različico Strategije o verodostojni perspektivi Zahodnega Balkana, katere besedilo je bilo sprejeto na sestanku vodij kabinetov v Evropski komisiji.

V dokumentu, do katerega ima Radio Svobodna Evropa vpogled, se Črna Gora in Srbija ponovno kvalificirata kot vodilni v regiji in njun sprejem v EU je predviden čez sedem let.

"Pogajanja o pristopu potekajo s Črno Goro in Srbijo. Z močno politično voljo, zagotavljanjem realnih in vzdršnih reform ter dokončnimi rešitvami sporov s sosedi bi lahko bili potencialno pripravljeni na članstvo v perspektivi do leta 2025," je poudarjeno v končni različici Strategije Evropske komisije, ki bo objavljena v Strasbourgu v torek.

Ostale države Zahodnega Balkana bodo od tega dokumenta prejele le perspektivo za evropske integracije brez izvedljivih koledarskih rokov za možen pristop.

"Komisija je pripravljena pripraviti priporočila za začetek pogajanj o pridružitvi z Albanijo in Bivšo jugoslovansko republiko Makedonijo, na podlagi izpolnjenih pogojev. Z nenehnimi napori in zavezanostjo bi Bosna in Hercegovina lahko postala kandidatka za članstvo. Kosovo ima možnost vzdršnega napredka skozi izvajanje Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ter napredka na svoji evropski poti, ko bodo to dopuščale objektivne okoliščine," je navedeno v dokumentu.

Poleg teh bistvenih sprememb je strategija Evropske komisije medtem došivela tudi spremembe v jeziku, ki ga bo ta institucija uporabljala v dokumentu.

Evropska komisija je v strategiji opustila tudi ambicijo, da bi do konca leta 2019 dosegli celovit sporazum o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom, kot je bilo poudarjeno v prejšnjih različicah. V strategiji je poudarjeno, da je treba "nujno zaključiti celovit, pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji".

EU je zaostrila jezik v poglavju vladavine prava, v besedilu strategije o Zahodnem Balkanu in jasno opozarja, da bodo države regije postale članice EU, "vendar ne v stanju, v kakršnem so danes".

V najnovejši različici Strategije za Zahodni Balkan je navedeno, da je politièna elita v državah regije povezana s kriminalnimi strukturami.

"Danes države kažejo jasne elemente 'ujete' države, vključno s povezavami z organiziranim kriminalom in korupcijo na vseh ravneh vlade in uprave, kot tudi mošno vpletanje javnega in zasebnega interesa," je poudarjeno v najnovejši različici Strategije in ocenjeno, da vse to goji obèutek nekaznovanosti in neenakosti.

V najnovejši različici tega dokumenta je opozorjeno, da obstaja „obširno politično mešanje v medije in nadzor nad njimi.“

"Vidno okrepljeno in neodvisno pravosodje, kot tudi odgovorne vlade in uprave, so nujni za doseganje trajne drušbene spremembe, ki so potrebne," sporoča najnovejše besedilo Strategije.

Strategija Evropske komisije za Zahodni Balkan

Glede odprtih dvostranskih vprašanj med državami v regiji, besedilo Strategije jasno sporoča, da je treba pred sprejemom držav Zahodnega Balkana v EU "najti in izvesti" dokončne in zavezujoče rešitve.

"EU ne more in ne bo uvozila dvostranskih sporov," sporoča besedilo Strategije.

Glede nerešenih mejnih sporov med temi državami, Evropska komisija meni, da bi morale strani "brezpogojno predati obvezujoči, dokončni arbitraži", kot je Mednarodno sodišče pravice.

Odločitve arbitraže o mejah bi morali obe strani v celoti uveljaviti in spoštovati pred sprejemom v EU, to pa bi se moralo upoštevati tudi pri pripravi Pristopnega sporazuma.

Evropska komisija ima konkretne pripombe tudi v poglavju o gospodarstvu, kjer je prav tako poudarjeno, da obstaja politično mešanje.

"Kritični deli gospodarstva v regiji so nekonkurenčni, s preveč nepotrebnim politiènim vpletanjem in nerazvitim zasebnim sektorjem," je navedeno.

Poslanec Evropskega parlamenta Jasenko Selimović je agenciji Patria že pred tem izjavil, da je odnos EU do BiH predvsem odvisen od politike, ki jo vodijo politiki v Bosni in Hercegovini, oziroma njihove pripravljenosti, da državo vodijo v smeri pridruževanja Evropski uniji, ne pa stran od evropskih vrednot, ter da ne gre pričakovati, da bo Bruselj storil tisto, kar mora storiti uradna politika v BiH.