Nova - stara Evropa: Oslabljeni center, padec skrajne desnice, vzpon Zelenih

(Patria) – V nedeljo zvečer se je v državah članicah Evropske unije zaključilo glasovanje za izvolitev nove postave Evropskega parlamenta.

Letošnje evropske volitve so pritegnile znatno več pozornosti tudi izven EU zaradi rasti populizma in radikalne desnice v Evropi zadnjih 5 let, med drugim zaradi delitev glede migracij in politik EU.

Povsem pričakovano, se je volilna udeležba povečala s 43 % leta 2014 na 51 %, kar skupaj z dobrim rezultatom proevropskih strank in skupin, govori v prid legitimnosti EU. Največja volilna udeležba je bila zabeležena v Belgiji (89 %), najnižja pa v Sloveniji (28,29 %).

Na splošno, čeprav so desnica in nacionalisti dosegli znaten rezultat, so stranke, zveste in predane Evropski uniji, obdržale dve tretjini mest v Evropskem parlamentu.

Prvi rezultati kažejo na upad priljubljenosti socialnih demokratov, ki bodo izgubili 41 od 751 mest, kolikor jih šteje parlament. Podobno močan udarec je utrpel desni center, ki bo od dosedanjih 221 obdržal 179 položajev, čeprav bo ostal največja skupina. V vsakem primeru bosta obe skupini izgubili večino in bosta prisiljeni koalirati z Zelenimi ali Liberalci.

Pravo presenečenje za mnoge je uspeh Zelenih, ki so podvojili število glasov v primerjavi s prejšnjimi volitvami leta 2014. Zahvaljujoč 21 % glasov so končali na drugem mestu pred socialnimi demokrati. Največ uspeha je ta stranka dosegla v Nemčiji, Franciji in na Irskem. Kar tretjina volilnega telesa te stranke v Nemčiji so mladi do 30 let. Uspeh Zelenih govori v prid vztrajnim kampanjam za zaščito okolja in proti podnebnim spremembam, ki so vendarle vplivale na ozaveščenost, še posebej mlajših generacij.

Zeleni so v Nemčiji prav tako na drugem mestu, takoj za konservativci (CDU) Angele Merkel, ki tvorijo največjo evropsko stranko v parlamentu, poleg italijanske Lige in britanske Stranke za Brexit. Na Finskem in Danskem so osvojili po dva mandata, in prvič dva mandata na Irskem. Prav tako so zasedli tretje mesto v Franciji, podobno pa se pričakuje tudi na Nizozemskem in v Belgiji.

V Veliki Britaniji je Stranka za Brexit Nigela Farage osvojila fascinantno podporo 31 %, čeprav so tudi proevropski Liberalni demokrati dobili znaten delež glasov, kar prav odraža razdeljenost britanske družbe glede EU.

Grški premier Alexis Tsipras je težko prenesel poraz, ki ga je njegovi stranki priredila opozicija, zato je pozval k nacionalnim volitvam.

Katalonska separatista Carlos Puidgemont (v izgnanstvu) in Oriol Junqueras (v zaporu) sta prav tako osvojila mesta v parlamentu, kot tudi proti-imigracijska stranka Vox, ki prvič vstopa v parlament.

Napovedi, da se bo nagla rast desnice v Evropi odrazila v volilnih rezultatih in posledično v Evropskem parlamentu, se niso uresničile. Čeprav je Nacionalistični blok, kamor spada tudi italijanska desna Liga Mattea Salvinija, osvojil 58 mest v parlamentu, je rezultat daleč od pričakovanj.

Deloma je to zasluga strank centra, ki, čeprav so utrpele izgube v nekaterih državah, kot je Nemčija, skupno niso izgubile več kot 20 mest v parlamentu, ter sedaj imajo 505 od 751. Zdi se kot izguba, vendar je prav fenomen centra preprečil, da bi desnica dobila več glasov – mest. V tem bloku so stranke, kot je Macronova skupina En Marche, ki je osvojila drugo mesto v Franciji (22,6 %), takoj za desničarko Marine Le Pen (23,6 %)

Dejstvo, da desnica raste, se ne da spregledati, vendar ji sledi rast 'zmerne sredine', utelešene v centrističnem bloku in skupinah, ki so za Evropsko unijo.

Končni rezultat dolgo pripravljenih in pričakovanih volitev je mogoče strniti v kratek 'tweet' luksemburškega premierja, liberalca Xaviera Bettela:

- Evropa zmaguje! Volilna udeležba zelo visoka, proevropske stranke najmočnejše.

Sledijo meseci intenzivnih pogajanj o tem, kdo bo vodil evropske institucije, kjer obstaja velika možnost za široke koalicije proevropskih strank centra, piše Patria.