Novi obrazi balkanske levice: Tsipras in Zaev sta pokazala pot drugim politikom

Piše: Haris Ljevo

Grčija in Makedonija, ali bolje reči premierja teh držav Alexis Tsipras in Zoran Zaev, sta v torek dosegla sporazum o imenu Makedonije po sporu, ki je trajal 27 let. Novo ime bo Republika Severna Makedonija.

Grčki premier Alexis Tsipras je predhodno sporočil, da je bil s Makedonijo dosežen sporazum o imenu te nekdanje jugoslovanske republike, nato pa je nekaj kasneje njegov makedonski kolega Zoran Zaev sporočil, da je novo ime države "Republika Severna Makedonija".

Makedonski premier Zoran Zaev je v nagovoru narodu dejal, da je bil dosežen končen sporazum, po več desetletnem sporu. Sporazum bo uradno potrjen ta vikend, najverjetneje v soboto.

Spor glede imena Makedonija je bil kamen spotike v odnosih med obema državama od leta 1991, ko se je Makedonija odcepila od nekdanje Jugoslavije in razglasila neodvisnost pod imenom Republika Makedonija.

Spor je oviral makedonske poskuse včlanitve v Evropsko unijo in zvezo NATO v regiji, kjer se obe organizaciji borita za vpliv z Rusijo.

Sam prihod na oblast dvojice politikov novejše generacije, neobremenjenih s preteklostjo, pripravljenih resno sprejeti vse izzive in probleme, je napovedoval boljše dni na politični sceni Balkana.

Da bodo odnosi v regiji boljši, je bilo jasno že lani, ko je bil Zoran Zaev na uradnem obisku v BiH.

Prihod Zaeva v Sarajevo je pokazal, da lahko sprememba oblasti v državi pomeni ogromen napredek države in vzpostavitev dobrih odnosov med obema državama.

Čeprav sta Makedonija in BiH v časih nekdanje Jugoslavije dolgo let delili skupno politično, kulturno, ekonomsko, športno in vsako drugo usodo, je bila po pridobitvi neodvisnosti sodelovanje med obema državama na nekem minimalnem nivoju. Šele z Zaevovim prihodom na čelo Makedonije se zdi, da se stvari premikajo navzgor.

In ne gre le za odnos Makedonije in BiH, ampak za skupne odnose v regiji med vsemi nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Makedonija, za razliko od drugih držav, nastalih ob razpadu Jugoslavije, ni imela "prave vojne", leta 2001 je imela spopade z albanskimi separatisti, vendar je od pridobitve neodvisnosti skozi vsa enaka tranzicijska vprašanja kot druge nekdanje jugoslovanske republike.

Makedonija se je, predvsem med vladavino Nikole Gruevskega, soočala z rastjo nacionalizma v državi, napetosti so bile stalno visoke, problemi s sosednjo Grčijo glede spornega imena države, vpletanje tujega faktorja, namreč ruskega, povezano z vstopom Makedonije v EU in NATO, afera prisluškovanja novinarjem in članom opozicije, vse pa se je končalo z nemiri aprila lani v zgradbi Sobranja, ko je bil poškodovan tudi sam Zoran Zaev.

Vendar pa je z odhodom nacionalistične vlade Nikole Gruevskega in prihodom na oblast socialdemokrata Zorana Zaeva, se je v zelo kratkem času za Makedonijo in njene državljane, predvsem za brojne narodne manjiine, ki živijo v tej državi, vse obrnilo na bolje.

V Zaevovi vladi danes sedijo tudi ministri iz albanskih narodnih strank, Zaev pa je takoj po prevzemu dolžnosti premierja vzpostavil tudi odnose z grčkim premierjem Alexisom Tsiprasom, prav tako socialistom, z namenom vzpostavitve prijateljskih odnosov z najbližjo sosedo. Evropski mediji so takrat pisali, da sta Zaev in Tsipras na oblast prišla v svojih državah pred dvajsetimi leti, danes med Grki in Makedonci ne bi bilo odprtih vprašanj, vprašanje imena Makedonije pa bi bilo že zdavnaj rešeno.

Zaev v marsikaterem spominja na grčkega premierja, ki je nekočas veljal za pravo evropsko politično zvezdo, predvsem med mlajšo populacijo Evrope, zaradi iskrenega boja za pravice običajnih delavcev in spopadov s predstavniki MMF-ja, svetovnih bank in drugih finančnih institucij.

Za razliko od nekdanjega grčkega premierja Konstantinosa Micotakisa, ki je med vojno družžil na Palih s Karadžičem in Slobodanom Miloševičem, je Alexis Tsipras pred dvema letoma po sporočilih grških navijačev "Nož, žica, Srebrenica" med tekmo med Grčijo in BiH javno obsodil fašistično obnašanje teh navijačev.

Podobno paralelo je mogoče potegniti tudi med Nikolo Gruevskim in Zoranom Zaevom. Eden predstavlja temno preteklost, drugi pa nedvomno predstavlja svetlo prihodnost. Prihodnost, od katere bi imela korist ne le Makedonija, ampak celotna regija. Ne glede na to, ali gre za prijateljske ali ekonomske vezi.

Zaev in Tsipras delata dobro delo, vsaj do sedaj, vendar za boljši čas in skupen napredek na političnem zemljevidu Balkana, pa tudi širše regije jugovzhodne Evrope, je potrebno, da se pojavi še nekaj mladih in sposobnih ljudi, podobnih njima.

Politiki iz Zahodne Evrope so leta držali lekcije iz demokracije ljudem na Balkanu, ki so jih prepogosto smatrali nedorasle sebi. Čas očitno gre naprej. Zahodna Evropa se trenutno sooča z resnim porastom desnice in nacionalizma, islamofobija je prav tako v resnem porastu, odnos do beguncev nikoli ni bil slabši...

Na drugi strani so države Balkana, predvsem Grčija, opravile resen izpit zrelosti, ko gre za odnos do beguncev. Če bi namesto Tsiprasa v Grčiji na oblasti bila desnica, kot v nekaterih drugih evropskih državah, bi bil odnos do beguncev, predvsem v težki ekonomski situaciji, v kakršni se nahaja Grčija, brez dvoma takšen, kot je na Hrvaškem, Madžarski ali v nekaterih drugih državah.

Kljub vsem problemom, s katerimi se aktualna levica sooča v večini evropskih držav, je odnos do osnovnih življenjskih vprašanj in človekovih pravic tisto, kar levico izdvaja v primerjavi z desnico.

Zaev in Tsipras sta najboljša primera za to trditev.