Nova kriza v Moldaviji: Dejanja proruskih sil povzročajo strah pri centralni oblasti

Napisal: Armin Sijamić

V zadnjih mesecih iz Moldavije prihajajo novice o naraščajoči nestabilnosti v državi, ki meji na vojno prizadeto Ukrajino in na Romunijo, članico Nata in Evropske unije, medtem ko ima močne proruske elemente, ki en del ozemlja držijo ločen od mednarodno priznane države. Kaj lahko v takih okoliščinah pričakuje najrevnejša država v Evropi z 2,6 milijona prebivalcev in nekaj več kot 33 tisoč kvadratnimi kilometri površine?

Na začetku vojne v Ukrajini je Moldavija ponovno postala tema. Iz Moldavije so se v zadnjih mesecih pritoževali, da so ostali brez ruskega zemeljskega plina, večkrat pa tudi brez električne energije, ki jo dobivajo iz Ukrajine, kjer je Rusija z raketnimi napadi uničila elektroenergetsko infrastrukturo države. Pred dnevi je padla vlada, vendar to ne bo veliko spremenilo, saj je novi premier iz iste proevropske stranke, ki je marca 2022. vložila prošnjo za članstvo v EU. Dorian Receanu, nekdanji obrambni svetovalec predsednice Maie Sandu, je novi premier.

Včeraj je Moldavija sporočila, da zapira zračni prostor, nedavno pa je poročala o padcu ruskih raket na njeno ozemlje in da je Rusija moldavski zračni prostor uporabljala za napad na Ukrajino. Hkrati opozicija za Rusijo tudi tokrat kot glavna argumenta uporablja slab življenjski standard, kot da te opozicijske stranke, skupaj z oblastjo, niso krive, da je Moldavija desetletja najrevnejša država v Evropi. Vladimir Voronin in Igor Dodon, vodji komunistične in socialistične stranke ter nekdanja moldavska predsednika, sedanjo oblast krivita za vse težave. Dodon je bil moldavski predsednik do decembra 2020.

Za prihodnje dni opozicija pripravlja proteste. Od oblasti zahteva, da državljanom plača zvišane račune, ki jih prejemajo v zadnjih mesecih. Inflacija povzroča velike težave vladi, desetletja pomemben uvozni in izvozni trg za moldavske izdelke pa je Rusija. Predsednica Sandu se v strahu pred nemiri prepovedala prihod navijačev FK Partizan iz Beograda na tekmo, ki je načrtovana za danes. V ponedeljek je sporočila, da Rusija poskuša z nasilnim strmoglavljenjem vlade v Kišinjevu z pomočjo domačih sil in „državljanov“ Črne gore, Srbije in Belorusije. Rusija je takšne obtožbe zavrnila, mediji iz Moldavije pa opažajo, da je Moskva pred letom zanikala, da bo napadla Ukrajino, nato pa to storila deset dni kasneje.

V Moldaviji je nameščena ruska vojska, natančneje v Transnistriji ali Pridnjestrovlju, kot se še imenuje, odvisno od tega, ali se uporablja romunski/moldavski ali ruski naziv, kjer živi okoli pol milijona ljudi. Na tem odcepljenem ozemlju, z nekaj več kot štiri tisoč kvadratnimi kilometri površine, ki se razteza ob reki Dnester in v nobenem svojem delu ni širši od dvajset kilometrov, ima Rusija vzvod za izsiljevanje Moldavije. Večino prebivalstva sestavljajo Rusi z okoli 30 odstotki, Moldavcev je za okoli dva odstotka manj, Ukrajincev pa okoli 20 odstotkov. Ostalo so tisti, ki se niso izjasnili, ali so pripadniki narodnih manjšin.

Prisotnost ruske vojske v Moldaviji je desetletja vir nestabilnosti v regiji, zgodba o tem je zelo znana. Kljub temu pa je z vojno v Ukrajini spopad proruskih elementov s centralno vlado, ki jo podpirata Romunija in Zahod, vse bolj verjeten.

Rusija, Ukrajina, Odesa

Ko je ruska vojska februarja lani bliskovito napredovala skozi Ukrajino, zlasti skozi njen južni del, so mnogi predvidevali, da bo Rusija preko Odese prišla na meje Moldavije. Mnogi so se bali, da bo v nekem trenutku ruska vojska iz Moldavije napadla Ukrajino oziroma Odeso, kar bi z napadom z morja pomenilo de facto napad s treh strani.

Ocenjuje se, da lahko ruska vojska v upornem delu Moldavije z lokalnimi silami računa na več deset tisoč vojakov. O tem je takrat javno govoril ruski general Ruslan Minnekayev.

Če bi to Rusiji uspelo, bi Ukrajina ostala brez izhoda na Črno morje, Moskva pa bi dosegla Donavo, s čimer bi dodatno zapletla odnose z Romunijo in Natom. V tistih dneh je bila želja proruskih sil v Srbiji, o čemer so govorili in pisali kot nikoli prej, da Rusija začne uporabljati Donavo, mednarodno plovno pot, ter tako „poveže“ Beograd in Črno morje. Donava teče skozi Romunijo, kjer je Nato namestil strateško pomembne vojaške instalacije in kjer bi po besedah ameriškega predsednika Josepha Bidna branili „vsak centimeter“.

Leto dni kasneje, ko je ruska vojska obtičala na vzhodu Ukrajine in utrpela hude poraze na desnem bregu Dneperja, se postavlja vprašanje, ali bo Ukrajina „počistila“ sovražne sile, ki se nahajajo za njenimi hrbti v ozkem pasu ob reki Dnester. Ukrajinska vojska je v zadnjem letu doživela velike zmage proti glavnini ruskih sil v več bitkah, zato ne gre dvomiti, kakšen bi bil izid bitke z pripadniki „mirovnih sil“ v Moldaviji, kot jih imenuje Rusija. Po letu dni vojne tudi takšne možnosti niso izključene.

Skrbi Moldavije

Ne glede na to, kdo bo prvi potegnil sprožilec na mejah Moldavije in Ukrajine, Kišinjev ve, da bi bila največja žrtev tega spopada ta država in njen narod. Vojaški in ekonomski zmogljivosti države so majhne, še posebej v primerjavi z Romunijo, Ukrajino ali Rusijo. Zato je vsem jasno, da bi Moldavija ob izbruhu spopada v tem delu sveta postala žrtev, ki se ne bi veliko vprašala.

Od začetka vojne v Ukrajini so se zgodili nerazjasnjeni incidenti. Aprila je bilo obstreljevano središče ruske obveščevalne službe v Tiraspolu, glavnem mestu odcepljene Pridnjestrovije, prihajalo je do streljanja, izvajale so se sabotaže na telekomunikacijskih antenah, predvsem blizu meje z Ukrajino. Medtem ko so ruske sile napredovale skozi Ukrajino, so iz Moskve prihajale obtožbe o „nacizmu“ predsednice Sandu, ki naj bi v Moldaviji branila govorjenje ruskega jezika. Ruski poslanec Viktor Vodolatski je domnevni nacizem moldavske predsednice Sandu pripisal Romuniji kot njeni „zaščitnici“. Živahni Mariji Zaharovi je šlo v nos, da je Sandu prepovedala izobešanje črk „Z“ in „V“, ki sta simbola ruske vojske v Ukrajini. Maja je bila v Pridnjestrovlju odpovedana proslava in vojaška parada ob dnevu zmage nad fašizmom, Voronin in Dodon pa sta svoji naslednici na položaju predsednice sporočila, da bosta s ponosom nosila simbole, ki jih je prepovedala.

Napetosti ne jenjajo. Očitno je, da lahko Moldavijo zanetijo tudi skupine navijačev, zato država poziva k previdnosti. Nekateri v Moldaviji se sprašujejo, ali je rešitev v združitvi te države z Romunijo, saj se večina Romunov in Moldavcev počuti kot pripadniki istega naroda, ali vsaj kot naroda, ki imata veliko skupnega. Tako je bilo leta 2021. v neki raziskavi 48 odstotkov Moldavcev za združitev, leta 2018. pa celo 74 odstotkov Romunov. Tega leta 2018. je romunski parlament sprejel deklaracijo o združitvi z Moldavijo. Prebivalstvo Moldavije je večkrat poudarjalo, da želi neodvisnost, ne pa utopitev v večjo državo. Na koncu je tu problem Transnistrije in tamkajšnje rusko prebivalstvo ne deli takšnih načrtov. Zato je veliko mnenj, da v tem trenutku od tega načrta ni nič, vendar se stvari na vzhodu Evrope od februarja lani hitro spreminjajo.

Kljub temu Moldavija sprejema ukrepe, ki bi jo lahko zaščitili. Obrnitev k Zahodu je eden od teh ukrepov, čeprav se je Moldavija razglasila za nevtralno državo in to zapisala v svoj ustav. Junija 2022. je EU Moldaviji podelila status kandidatke in novembra obljubila pomoč v višini 250 milijonov evrov zaradi energetske krize, kar je dodatno spodbudilo prozahodni blok v državi. To približevanje Zahodu je nujno povezano z Romunijo, ki v zadnjih letih postaja regionalna sila z močno gospodarsko rastjo in podporo Washingtona, ki to državo vidi kot svoj pomemben opornik na jugovzhodu Evrope. Prozahodna vlada v Kišinjevu zadnje leto poskuša privabiti Zahod in Romunijo, medtem ko proruske sile preko meje gledajo, ali bodo prišli tanki. Kdaj bo kdo hitrejši, še ni znano in ni odvisno od Moldavije.