Nova knjiga Vehida Gunića: Potovanja za vrnitev

V založbi sarajevskega združenja „Promokulture“ so pravkar izšla dolgo napovedana potopisa Vehida Gunića „Potovanja za vrnitev“. Gre za 42 potopisov, v katerih Vehid Gunić po običaju obiskuje ves planet in povsod srečuje svoje Bosance, piše novinarska agencija Patria.

Na naslovnici te izjemno zanimive knjige je železniška svetilka, ki jo je Vehid kot deček prejel v dar od Murata Grabića, prometnika vlakov iz Kozarca. Ob tej svetilki je kot deček bral knjige, ki so pozneje določile njegovo usodo. Njegova sobica se je s to svetilko spremenila v temen predor.

Dobri ljudje so zgodovina Bosne. Mnoge je pred pozabo reševal Vehid Gunić. Kamorkoli potuje, tam sreča nekoga, ki s seboj vleče bosanske korenine. Vehid je potoval od norveškega Nord Capa, ki ga imenujejo najsevernejša točka Evrope, s pečinami, visokimi 307 metrov, do skrajnega juga v Tasmaniji, kjer spet srečuje Bosance, kot je vrhunski in uspešen elektroinženir Sead Pašalić, lastnik enega najstarejših dvorcev v Tasmaniji, katerega gradnja se je začela leta 1803.

Nekaj reportaž je o lepotah in zgodovini prelepe Norveške. Tam so najplemenitejše zgodbe. Po tem, ko je Vehidovo ženo v šoli v obleganem Sarajevu ubila granata, je več norveških novinarjev obiskalo njune mladoletne sinove in jima pomagalo.

So zgodbe, od katerih zastane dih, zgodbe, ki te dvignejo in te močno ponesejo nad te slike Vehidovih potovanj. Takšna je tudi nenavadno dragocena zgodba o turškem sultanu Bajazidu II. in slavnem slikarju Leonardu da Vinciju ter njuni korespondenci in načrtih o gradnji mostu. Vse te načrte je dokončal slavni norveški umetnik Vebjørn Sand, tako da je sanje Leonarda in Bajazida II. uresničil v Oslu.

Tam je tudi vrhunska reportaža o Japonski, o Sydneyju, o Žepi in Pruscu. Vehid je naredil veliko število ameriških reportaž z Golden Gatea, nato iz znamenitega zapora Alcatraz. Tam je tudi čudovita zgodba o obisku muzeja filma in knjige „Vihar v vetru“ (Prohujalo s vihorom). Vse to se prepleta s spominom na mater, ki mu je sredi znamenitega filma prinesla pito v kinu Kozarac, saj film traja štiri ure, zato tudi ogladni.

Sledijo reportaže o Hollywoodu, Las Vegasu, vse to pa začinjeno z Bosanci iz ameriške soseščine. Tam je tudi njegov največji sopotnik in prijatelj Izet Dizdarević, s katerim je s svojim tovornjakom obkrožil Združene države. Tam je tudi zgodba o St. Louisu, enem največjih bosanskih mest v ZDA s 40 tisoč našimi izseljenci.

Ena najlepših zgodb o propadlih pričakovanjih od ljubezni je zgodba o Hamdiji Jakupoviću Đaji, ki je prvi zapeljal traktor „Ferguson“ skozi Kozarac, „pa so se za njim, tako lepim in postavnim, zganili mnogi dekliški vzdihljaji“. Vehid je Hamdijo našel v Brisbaneu v Avstraliji in ga dvakrat obiskal.

Vehid Gunić je edini balkanski novinar, ki je naredil intervju s Muhamedom Alijem. Iz štaba slavnega Alija so mu sporočili, da je cena minute njegovega intervjuja 2500 dolarjev. V tej knjigi je treba videti, kako je veliki novinar Vehid s slavnim Alijem preživel v pogovorih skoraj osem ur, nato pa iz tega naredil tudi sijajno knjigo o tej športni planetarni legendi.

Tam so podrobnosti prijateljstva z Abdulahom Sidranom. Knjiga je še eno veliko Gunićevo darilo Bosni in Hercegovini v boju proti pozabi. Kot bi se skozi prelepa potovanja s spominom vračali tja, kjer smo svoji in od koder se je nekoč davno začelo naše razseljevanje po svetu.