Nova bitka za Predsedstvo BiH: Bo bo HDZ pogojeval partnerje s sprejetjem volilnega zakona, ki je že šel skozi zgornji dom parlamenta?

(Patria) - Zgornji dom parlamenta BiH (PSBiH) je junija 2022. sprejel predlog HDZ o spremembah in dopolnitvah volilnega zakona, ki se je med drugim nanašal na porazdelitev in načela volitev delegatov v zgornji dom FBiH in način izvolitve članov Predsedstva BiH.

Da bi stopil v veljavo, ga mora sprejeti še poslanski dom PSBiH, za kar imajo HDZ, Trojka in srbska opozicija večino, piše Istraga.ba.

Številni deli predlaganega zakona niso v skladu z ustavo FBiH, še posebej po tem, ko je visoki predstavnik Christian Schmidt oktobra 2022 uvedel spremembe ustave FBiH in volilnega zakona BiH.

Predsedstvo BiH

Predlagani zakon predvideva, da se člani Predsedstva BiH iz FBiH volijo tako, da se oblikujeta dva seznama.

Zmagovalec iz vrst bošnjaškega naroda bi bil kandidat, ki bi osvojil največ glasov iz vrst bošnjaškega naroda, medtem ko bi zmagovalec iz vrst hrvaškega naroda bil tisti, ki dobi največ glasov, pod pogojem, da ta kandidat ima največ glasov v treh od petih kantonov (Posavski, Zahodnohercegovski, Hercegovaško-neretvanski, Kanton 10 in Srednjebosanski), v katerih Hrvati predstavljajo večino ali znaten odstotek prebivalstva.

Če noben kandidat za člana Predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda, ki je dobil največ glasov v FBiH, ne osvoji večine v treh od petih kantonov, potem bi bilo potrebno, da ima večino glasov v dveh od petih kantonov. Če tudi tega kriterija noben kandidat ne bi izpolnil, potem bi bil pogoj, da ima največ glasov v FBiH in večino glasov v enem od petih omenjenih kantonov.

Zgornji dom FBiH

Predlog zakona predvideva, v smislu načina zapolnitve zgornjega doma FBiH, da se odvzame možnost, da vsak kanton delegira po enega Hrvata, Srbina in Bošnjaka, če je takšen izvoljen v skupščino kantona, kar je v nasprotju z ustavo FBiH.

"Kantoni, v katerih je zastopanost nekega od konstitutivnih narodov manj kot 5 odstotkov glede na skupno število tega konstitutivnega naroda v Federaciji BiH, skupaj izvolijo enega delegata v zgornji dom Federacije BiH," piše v predlogu.

V skladu s tem bi samo kantoni, ki imajo nad 5 odstotkov pripadnikov določenega konstitutivnega naroda glede na skupno število pripadnikov tega konstitutivnega naroda, dajali delegata v zgornji dom FBiH.

To je bil tudi predlog neumskih pogajanj (t.i. 16+1), o katerem na koncu ni bilo soglasja.

Prav tako je dodatna težava s tem delom zakona v tem, da danes namesto 17 delegatov v vsakem klubu konstitutivnih narodov imamo 23 delegatov.

Sedanji član Predsedstva BiH Denis Bećirović, ki je bil v tistem času delegat v zgornjem domu parlamenta BiH, je ostro nasprotoval sprejetju tega predloga zakona.

- Ko gre za predlog HDZ o spremembah volilnega zakona, želim povedati, da je to antievropski zakon, ki je v popolnem nasprotju z evropskimi načeli in zakon, ki bi v to državo uvedel še večjo diskriminacijo in apartheid, in želim poudariti, da v celotnem parlamentarnem postopku takšen predlog nikoli ne more biti sprejet - je takrat dejal Bećirović.

Možen načrt HDZ-ja

Predstavnikom HDZ-ja predstavlja težavo to, da bi vsak drug predlog sprememb volilnega zakona, razen omenjenega, moral iti skozi tudi zgornji dom BiH, kjer imajo opozicijske stranke v klubu Bošnjakov večino in lahko podrejo kvorum.

Zato bi HDZ lahko pogojeval partnerje, da sprejmejo ta predlog volilnega zakona, ki bi ga nato verjetno izpodbila opozicija pred ustavnim sodiščem BiH.

HDZ bi računal na to, da del predloga zakona, ki se nanaša na Predsedstvo BiH, ustavno sodišče ne bi zavrnilo in ga na koncu razglasilo za ustavnega.

Usoda drugih določb bi jim bila manj pomembna, saj so s Schmidtovimi spremembami delno zadovoljni.

Identičen predlog, v kontekstu Predsedstva BiH, je HDZ že prej ponujal Trojki kot način, da se izogne spremembi ustave BiH, saj večina ni imela zadostnega števila glasov v PSBiH. Vendar pa ob ostrem nasprotovanju ameriške ambasade do dogovora ni prišlo.

Kljub temu predsednik HDZ-ja Dragan Čović pred srečanjem z opozicijo iz RS na Kupresu, kjer je potekal pogovor o oblikovanju nove večine v svetu ministrov, ni povedal, ali se njegovo vztrajanje pri sprejetju volilnega zakona, kot predpogoj za dogovor, nanaša na omenjeni predlog zakona, ki je šel skozi zgornji dom BiH.

Iz sporočil, ki jih v zadnjih dneh pošiljajo voditelji srbske opozicije, je jasno, da je bila ena od tem srečanja tudi izvolitev člana Predsedstva iz vrst Hrvatov, iz katerih se razbere, da bi podprli tiste principe, ki ustrezajo HDZ-ju, dokler ne posegajo v interese Republike Srbske.

Po drugi strani se predstavniki Trojke, po sporočilih Čovića, da je volilni zakon eden od pogojev nove večine, javno niso oglašali, zato je njihovo stališče glede tega vprašanja še vedno nejasno.

Prej so v javnosti poudarjali, da mora biti rešitev v skladu z odločbami Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, kar pa za omenjeni predlog HDZ-ja ne moremo reči.