Noč, ko so barbari streljali v knjige: Zgodovina poskusov razveljavitve države BiH velikih razsežnosti

V noči med 25. in 26. avgustom 1992 so srbske sile pod vodstvom obsojenega vojnega zločinca Radovana Karadžića obstreljevale sarajevsko Vijećnico. To je bil, po članih Mednarodnega strokovnega tima Inštituta za raziskovanje genocida Kanada, zločinski poskus uničenja bosanskohercegovske države, pa tudi poskus uničenja Ideje Bosne in Bosanskega duha ter zavesti o kraju skupnega življenja, kar je tudi poskus uničenja človeka in civilizacije.

- Vijećnica je bila tarča artilerije privržencev zločincev Radovana Karadžića in Slobodana Miloševića, oziroma Vojske entitete Republike Srbske in nekdanje Jugoslovanske ljudske armade. Radovan Karadžić, ki se rad ima za bolj domnevnega pesnika kot vojnega zločinca, je izdal ukaz, da se na stavbo Vijećnice izstrelijo fosforne bombe, ki posebej pospešujejo razplamtevanje ognja. Tako je Vijećnica postala sinonim urbicida in kulturocida v Bosni in Hercegovini, Evropi in svetu.

Zadeta z množico projektilov, je bila požgana in porušena. Malo knjig je bilo rešenih iz plamenov. Uničenih je bilo več kot 80 odstotkov knjižnega fonda in dokumentov, ki so pričali o tisočletni zgodovini dežele in države Bosne in Hercegovine. Približno tri milijone knjig in tristo unikatnih rokopisov neprecenljive vrednosti je za vedno izgubljenih. Vijećnica je tako postala simbol agresije in genocida v Bosni in Hercegovini.

Ko uničite pisani sled o Ideji Bosne in Bosanskem duhu, ta civilizacijski kod, ki pripada vsem državljanom Bosne in Hercegovine, potem uničujete državo Bosno in Hercegovino. Z brisanjem Ideje Bosne in Bosanskega duha so agresorji poskušali izbrisati bosanskohercegovsko državo, družbo, deželo, ozemlje.

Sežiganje knjig v Vijećnici je bilo sredstvo za realizacijo političnih in teritorialnih ciljev agresorja v imenu širjenja bosanskohercegovskega kolektivnega pozabljanja. To temno dejanje je povezano s totalitarnim režimom zločinca Slobodana Miloševića in njegovih somišljenikov v Srbiji, Črni gori in Bosni in Hercegovini, s katerim bi se z agresijo in genocidom obračunavali z bosanskohercegovsko preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo v ime rušenja kolektivnega spomina bosanskohercegovskih državljanov o edinstveni, svobodni, neodvisni državi.

Vijećnica je svojevrsten čuvaj kulturno-zgodovinske dediščine Bosne in Hercegovine in agresorjem trn v očesu, kar zadeva kontinuiteto bosanskohercegovske državnosti. Toda Vijećnica je tudi simbol človeka in civilizacije. V sebi sintetizira zgodovino Sarajeva, Bosne in Hercegovine, človeka in civilizacije. Obnova Vijećnice in njeno novo odprtje je sporočilo in pouk vsem agresorjem na Bosno in Hercegovino ter vsem ustvarjalcem in izvajalcem genocida nad državljani Bosne in Hercegovine, da sta Ideja Bosne in Bosanski duh vedno uspela premagati zlo in fašizem, agresijo in genocid.

Tisti, ki so zažgali Vijećnico, tisti, ki so z agresijo in genocidom napadali državo Bosno in Hercegovino in njene državljane, tisti, ki so ubijali otroke, tisti, ki so posiljevali, tisti, ki so mučili in ubijali v koncentracijskih taboriščih smrti, tisti, ki so na silo izganjali, so pravzaprav zažigali in rušili Idejo Bosne in Bosanski duh, s tem pa so zažigali in rušili tudi zgodovino, kulturo, tradicijo človeka in civilizacije. Zaradi tega barbarskega, anticivilizacijskega, antihumanega zločina agresije in genocida bodo požigalci Vijećnice in rušitelji države Bosne in Hercegovine večno ostali na smetišču zgodovine.

Kolektivno znanje, shranjeno v spisih nekega naroda, predstavlja pomemben del identitete tega naroda. Do danes številni oblastniki po svetu, zlasti pa ustvarjalci in izvajalci agresije na Republiko Bosno in Hercegovino ter genocida nad njenimi državljani, niso razumeli, da moči misli in duha, bodisi v obliki pisane besede bodisi izražene z drugim umetniškim jezikom, ni mogoče izbrisati. Še ni izumljeno orožje, ki bi bilo močnejše od moči duha.

Na 25. obletnico barbarskega požiga Vijećnice še enkrat opozarjamo, da fašizem še ni premagan niti v Bosni in Hercegovini niti v svetu - pravijo iz Inštituta za raziskovanje genocida Kanada