Nemško "kalkuliranje" glede Ukrajine je povzročilo skrb zaveznic v Natu

SARAJevo, (Patria) - Nemški zavezniki so začeli preispitivati, kakšno ceno je Berlin pripravljen plačati, da bi odvrnil Rusijo, pa celo njegovo zanesljivost kot zaveznika, medtem ko okleva pri uvedbi ostrin, piše New York Times.

Združene države in njihovi zavezniki v Natu povečujejo svoje vojaške obveznosti v baltskih državah in vzhodni Evropi, medtem ko se konflikt z Rusijo glede Ukrajine poglablja. Danska pošilja bojna letala v Litvo in fregato v Baltsko morje. Francija je ponudila pošiljanje vojakov v Romunijo. Španija pošilja fregato v Črno morje. Predsednik Biden je na tisoče ameriških vojakov postavil v "visoko pripravljenost".

In potem je tu Nemčija. V zadnjih dneh se Nemčija – največja in najbogatejša evropska demokracija, strateško locirana na križišču med vzhodom in zahodom – bolj izpostavlja s tem, česar ne bo storila, kot s tem, kar počne.

Nobena evropska država ni pomembnejša za evropsko enotnost in zahodni zavezništvo. Toda medtem ko se Nemčija bori, da bi premagala svojo povojno nevoljnost voditi v varnostnih vprašanjih v Evropi in opustila svoj instinkt prilagajanja namesto soočenja z Rusijo, je najpomembnejša evropska država že v prvem ključnem preizkusu za novo vlado kanclerja Olafa Scholza pogrnila.

Očitno oklevanje Nemčije pri sprejetju močnih ukrepov je spodbudilo dvome o njeni zanesljivosti kot zaveznice – obrnilo dinamiko z Združenimi državami v zadnjih letih – in dodalo skrb, da bi Moskva lahko izkoristila nemško oklevanje kot klin za razdelitev enotnega evropskega odziva na kakršno koli rusko agresijo.

Predsednik Biden je v ponedeljek zvečer imel videoklic z evropskimi voditelji in dejal, da je šlo "zelo, zelo, zelo" dobro, pred tem pa je kancler Scholz ponovil, da bo Rusija v primeru vojaške intervencije nosila "visoke stroške". Vendar pa nemški zavezniki še vedno sprašujejo, kakšno ceno je pripravljena plačati za soočenje z morebitno rusko agresijo.

Medtem ko je Rusija v torek izvajala vojaške vaje blizu ukrajinske meje, se je gospod Scholz v Berlinu srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in Moskvo posvaril, da bi "vojaška agresija, ki bi ogrozila ozemeljsko celovitost Ukrajine, imela hude posledice".

Vendar pa nemška vlada ne le da je izključila kakršen koli izvoz orožja v Ukrajino, ampak tudi zadržuje pošiljko devetih havbic iz komunistične dobe iz Estonije v Ukrajino.

Gospod Scholz in drugi visoki socialni demokrati v njegovi vladi niso bili jasni glede tega, ali bo zaprtje kontroverznega podmorskega plinovoda Severni tok 2 iz Rusije v Nemčijo del arzenala možnih sankcij proti Rusiji, češ da gre za "zasebni ... sektorski projekt" in vprašanje, "ločeno" od Ukrajine.

Friedrich Merz, imenovani novi vodja opozicijske konservativne stranke Angele Merkel, je medtem opozoril, da ruske banke ne smejo biti izključene iz plačilne mreže Swift, ki se ukvarja s svetovnimi finančnimi prenosi, saj bi to "škodovalo" nemškim gospodarskim interesom.