Nemški in avstrijski mediji o padu hrvaške vlade

Nemški in avstrijski mediji so v petek spremljali izglasovanje nezaupnice hrvaškemu premierju Tihomirju Oreškoviću in zaključili, da je ta dogodek državo potisnil v še globljo krizo, za krizo oblasti pa večinoma obtožujejo vladajoči HDZ, piše Nacional, povzema NAP.

- Epicenter stalnega potresa v hrvaški politiki je še vedno stranka HDZ, ki se opisuje kot „nacionalno-konzervativna“. Nesrazmerje med nepriljubljenostjo v ljudstvu in željo po oblasti je že dolgo značilnost HDZ, ki vedno znova povzroča politične potrese, se pravi v članku dnevnika Frankfurter Rundschau, s katerim je bilo spremljano izglasovanje nezaupnice Tihomirju Oreškoviću.

V članku se predsedniku HDZ Tomislavu Karamarku očita, da je že od samega začetka premierju „oteževal življenje“, med drugim tudi z vključitvijo „desnega ekstremista“ na mesto ministra za kulturo.

Frankfurter Rundschau Tomislava Karamarka obtožuje, da je, „potem ko je veliko voditeljev stranke končalo v zaporu“, HDZ postavil na noge s širjenjem sovraštva do manjšin, še posebej do srbske.

- On (Karamarko) je pri tem tako polariziral ljudstvo, da je zmerni srednji sloj družbe praktično izginil, HDZ pa je izgubil potencialnega koalicijskega partnerja iz državljanskega bloka, zaključuje se v članku.

Nadregionalni dnevnik Sueddeutsche Zeitung je v analizi političnih dogajanj na Hrvaškem še ostrejši, povzema Nacional.

- Tisto, kar je zdaj ostalo, je predsednik stranke, obtožen zaradi korupcije, novonastala stranka, ki ni izpolnila svojih obljub, farmacevtski menedžer, ki je pravkar zaključil svoje kratko gostovanje v vlogi premierja, in država, ki jo je šest mesecev vodilo politikov, ki so bili bolj zaposleni sami s seboj kot z izvajanjem pomembnih političnih reform. Vlada, ki je po dvomesečnem prerekanju nastopila kot vlada prenove, bo v zgodovino odšla kot vlada kaosa, se pravi v članku z naslovom „Kako je hrvaška vlada pojedla samo sebe“.

SZ ugotavlja, da bo ne glede na izid novih volitev, če do njih pride, stanje v državi ostalo težko.

- Država je razdeljena. HDZ je v kratkem času na oblasti državo usmeril v desno. Glasnejši od odprtih prepirov v vladi v zadnjih mesecih so bili le nacionalistični toni, se pravi v članku, ki prav tako izpostavlja nečastno vlogo ministra za kulturo Zlatka Hasanbegovića, ki je zaradi svojih revizionističnih stališč in zmanjševanja zločinov ustaškega režima postal „simbol nacionalistične politike nove vlade“, zaključuje se v članku, v katerem se izpostavlja tudi povečan pritisk na medije in intelektualce, ki odstopajo od ministrove smeri.

Avstrijska tiskovna agencija APA v analizi, ki so jo povzeli številni avstrijski mediji, zaključuje, da se Hrvaška 25 let po izstopu iz Jugoslavije, ki jo avtor članka imenuje „YUxit“, nahaja v globoki politični krizi in „na robu stečaja“.

- Prihodnost države je zelo negotova. Država je zelo razdeljena, korenine te delitve pa segajo v drugo svetovno vojno, citira APA Zijada Bećirovića, direktorja Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane. On je Hrvaško primerjal s Slovenijo, ki se je po vstopu v EU in NATO spremenila v „državo brez lastnih strateških ciljev“.

Podobno piše tudi dnevnik Wiener Zeitung, ki Hrvaško vidi „nevarno blizu stečaja“.

- Notranji spori in poskusi političnega profiliranja posameznikov v zadnjih mesecih so odvračali od resničnih problemov Hrvaške. Pompno napovedane reforme so ostale ob strani, kar je najmlajšo članico Evropske unije še bolj potisnilo na rob stečaja, se pravi v dnevniku Wiener Zeitung, ki tudi v prihodnosti ne vidi možnosti za spremembo stanja.

- Po najnovejših podatkih je državno zadolževanje doseglo 90 % gospodarskega učinka države, prihajajoča leta pa tudi ne kažejo nič dobrega – v letu 2017 Hrvaški zapade veliko dolgov, kar bi Hrvaško lahko potisnilo v podobno ekonomsko situacijo, kot je primer Grčije, zaključuje list, povzema Nacional.