Niti je Bosna Kongo, niti je Schmidt Leopold: Najprej vladavina prava in demokracija v volilnem sistemu, nato tehnologija!

Piše: Rasim Belko

Bosna in Hercegovina je demokratična država, ki deluje v skladu z vladavino prava in demokratičnimi volitvami. Tako našo državo opredeljuje Splošni okvirni sporazum za mir, oziroma Ustav BiH, ki je sestavni del omenjenega sporazuma.

Vendar pa so leta po Daytonskem sporazumu prinesla popolno erozijo prvotnega sporazuma, kar je etno-političnim oligarhijam omogočilo, da so s poudarjanjem lastne vizije kot Sporazuma v javnem prostoru vsilile narativ, da je Daytonski sporazum tisto, kar govorijo oni, ne pa tisto, kar piše v prvotnem dokumentu.

Prvi odstavek tega besedila je dejansko izvirno besedilo Daytonskega ustava in opredeljuje, kaj bi Bosna in Hercegovina morala biti. A ni, predvsem zaradi politične simbioze etničnih centrov moči in mednarodne skupnosti. Kajti, če bi bil Ustav BiH uporabljen tako, kot je napisan, bi bil sistem v naši državi že zdavnaj utemeljen na vladavini prava in demokratičnih volitvah.

Namesto tega imamo eksperiment, ustvarjen nekje daleč, ki se ne neha, ker njegovi ustvarjalci ne popuščajo v nameri, da iz Bosne in Hercegovine ustvarijo pohabljeno družbeno skupnost, ki kot država ne more obstati.

V tem kontekstu je treba opazovati tudi zadnje Schmidtovo opozorilo o možnem vsiljevanju odločitve, ki se tiče integritete volitev v BiH, pa tudi vse medijsko-politične pravnike, ki delajo za Schmidtovo stvar.

Prvič, volilni integritet ne spada pod pristojnost visokega predstavnika, zato je temelj, na katerem namerava vsiliti odločitev o tem, neobstojen. Kajti ni Schmidtovo, da v imenu državljanov te države odloča o načinu, kako bodo volili in kako jim bodo ti glasovi šteti.

Ta odločitev je nujno v rokah tistih, ki so jih državljani izbrali. Oprostite, tistih, ki so jih izbrali Schmidt in ameriški veleposlanik Michael Murphy. Kajti govoriti o volilnem integritetu in tehnologijah volilnega procesa v državi, kjer tujci vsiljujejo oblast mimo volje volivcev, je odveč in povsem jasno agresorsko.

Nesmiselno je po drugi strani vztrajati in govoriti o volilnem integritetu v državi, ki svoje državljane diskriminira tako pri pasivni kot pri aktivni volilni pravici, odvisno od kraja prebivališča. To je v nasprotju predvsem z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki je nad Ustavo Bosne in Hercegovine, in jasno je, da v takšnem vzdušju niti Bosna in Hercegovina ni demokratična niti njene volitve nimajo integritete, ne glede na to, kaj naredijo mednarodni tirani.

Kajti, to je država, ki že leta ignorira sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, v katerih je bilo razsodeno, da Bosna in Hercegovina krši pasivno volilno pravico osebe, ki želi kandidirati v Dom narodov ali Predsedstvo BiH, ker se ne izreka kot pripadnik neke etnične skupine. Po drugi strani pa pogojno rečeno nepravnomočna sodba ESČP v primeru Slava Kovačevića potrjuje, da Bosna in Hercegovina krši njegovo aktivno volilno pravico, ker mu ne dovoljuje glasovati za kogar bi hotel pri izvolitvi Predsedstva BiH, temveč ga omejuje na izbiro med Bošnjaki in Hrvati, ker živi v entitetu FBiH.

Torej, z vidika demokracije so volitve v Bosni in Hercegovini en velik absurd, ki nima zveze z demokracijo, zato je odveč govoriti o kakršnem koli integritetu tega procesa. Če upoštevamo, da se v javnem narativu po hrvaškem političnem slovarju vsiljuje obveznost spremembe volilnega zakona z vključenim legitimnim predstavljanjem, dobimo širšo sliko antidemokratičnih katakomb kot končnega izdelka mednarodne skupnosti in lokalnih etno močnikov.

Če pogledamo celotno stanje demokracije, vladavine prava in volilnih pravil v Bosni in Hercegovini, je jasno, da ni potrebe, da ponavljam prejšnje dokaze, da to, kar nam Schmidt ponuja kot podtaknjeno, oprostite, tehnologijo pod integriteto, nima zveze z normalnim svetom, ki se je te tehnologije odrekel, takoj ko je spoznal, da lahko mojstri hackerskih sob Vladimirja Putina in podobnih upravljajo volitve po vsem svetu.

Za konec naj še enkrat ponovim, da bi se moral Schmidt, če se že želi držati Daytona in zgodbe o demokraciji in vladavini prava BiH, najprej s pomočjo moči, ki jo ima njegov šef, prisiliti politične voditelje, da v Ustav BiH uveljavijo sodbe ESČP, da uvedejo izredne volitve kot ključni princip zamenljivosti oblasti, ki bi nas rešil mnogih kriz in muk, katerih smo bili priča.

Kajti, vsako dejanje, ki je v nasprotju z navedenim in se tiče volilnega zakona, daje osnovo, da Schmidta obravnavamo kot kralja Leopolda II., ki nas želi porobiti, da bi omogočil nemoteno izkoriščanje naravnih bogastev te države tistim, ki sponzorirajo dela njegovih šefov.

In v takšnem razvoju situacije Schmidt, pa tudi OHR, nimata več kaj iskati v Bosni in Hercegovini. Kajti njuna misija ni, da iz državljanov Bosne in Hercegovine ustvarjata sužnje. In naj to postane jasno tudi Schmidtovim megafonom v medijskem spektru Bosne in Hercegovine.

Bolje je, da vojskujemo, kot da smo sužnji, VEDNO JE BILO!