Niso krive samo Miće: Tožilstvo in SIPA molčita o zločinih policije RS v Tesliću

Med krvavimi spopadi v BiH so bili na območju Teslića storjeni številni zločini, kjer je Vojska Republike Srbske v obdobju leta 1992 mučila in ubila na stotine Bošnjakov in Hrvatov, med razvpitimi enotami, ki so na tem območju sejale strah in smrt, pa izstopa paravojaška enota „Miće“, katere pripadniki so odgovorni za najhujše zločine, ropanje in posilstva, piše bh. novinska agencija Patria.

Šele konec leta 2014 je SIPA aretirala 13 osumljenih za vojne zločine, storjene nad bošnjaškim in hrvaškim prebivalstvom na območju Doboja in Teslića leta 1992, med njimi pa je največ tistih, ki so bili pripadniki paravojaške formacije „Miće“.

Formacija "Miće" je bila ustanovljena pod pokroviteljstvom takratnih voditeljev SDS v Doboju. Pripadniki "Mića" so osumljeni, da so poleti 1992 storili številne umore tudi na širšem območju Dervente, Doboja, Modriče in Teslića.

Pred njihovim terorom so trepetali tudi Srbi.

Junija 1992 je skupina približno dvajsetih oboroženih mož, ki so jo vodile "rdeče baretke" in neki Njegoš, vdrla na sestanek Kriznega štaba v stavbi občine Teslić. Po legitimiranju občinskih funkcionarjev je sledilo klofutanje posameznikov in ukazi, naj na mestu delajo sklece.

A za zločine v Tesliću niso odgovorni le pripadniki enote „Miće“. Po uradnih zapisih iz leta 1992 so pri odvajanju Bošnjakov in Hrvatov iz Teslića sodelovali tudi pripadniki policije RS. 

V poročilu z dne 19. junija 1992, sestavljenem v vojaškem zaporu „Pribinić“, ki ga podpisuje upravnik zapora Dragan Babić, je navedeno, da je bilo tisti dan v zapor sprejetih 16 ljudi. S seznama je razvidno, da je bilo tisti dan privedenih 13 Bošnjakov in trije Hrvati.

Faksimile zapisnika iz junija 1992 priča o privedbi Bošnjakov in Hrvatov v taborišče Pribinić

Tudi iz poročil Haškega sodišča je razvidno, da je taboriščem „Pribinić“ upravljal vojaški in policijski kader VRS.

O zločinih policije RS na območju Teslića priča tudi dokument, v katerem neka Nela Pastuhović išče svojega moža, ki ga je junija 1992 odpeljala policija RS.

Nela navaja, da je v njeno stanovanje vdrla policija, takratna milica, da so njenega moža odpeljali, prav tako njenega brata, in da se jima od takrat izgubi vsaka sled.

- Dne 7. 06. 1992 so prišla miličniška vozila in odpeljala mojega moža iz hiše brez kakršne koli obrazložitve. Samo so prišli ponj. Šofer je bil miličnik Petrović Aleksa, človek, ki je prišel v stanovanje, pa je bil v pisani uniformi. Kasneje sem izvedela, da je to rezervni miličnik Letić, imena mu ne vem.

Od tistega dne pa do danes mi ni uspelo izvedeti ničesar o možu. Kamor koli sem šla, kogar koli sem vprašala, če kaj ve, je bil odgovor vedno enak: „Tukaj ga ni, ne vemo ničesar, iščite naprej...“

Iskala sem na SUP, TO, CZ, na Đuliću pa tudi v Domu zdravlja, vendar brez uspeha.

Poudarjam, da so mi rekli, da bi morali na SUP vedeti in naj začnem pri tistem, ki ga je privedel. Vendar je bil tudi tam odgovor, da se ne ve nič, le da je bil priveden na SUP in da je bil predan nekemu debelemu na zaslišanje.

Ker so istega dne in isti ljudje odpeljali tudi mojega brata Glancor Viktoria, je njegova žena iskala njega, pa je od poveljnika Markočević Predraga na vprašanje „kje so“ dobila odgovor, da niso tukaj, ampak da so odpeljani na Manjačo. Jaz sem od istega dobila odgovor, da on ne ve ničesar. Najlepše vas prosim, da nas obvestite o njegovi usodi – je navedeno v obupnem pismu Nele Pastuhović.