NISU IZDAJNICI, SAMO DOBRO TRGUJU Hurtić i Konaković su ignorisanjem presude Kovačević prodali državu BiH i njene građane!

Piše: Rasim Belko

Veliko vijeće Evropskog suda za ljudska prava u Strazburu odločat će o odločitvi tega sodišča, v kateri je navedeno, da je apelantu Slavenu Kovačeviću ogrožena aktivna volilna pravica.

In to je uspeh usklajene akcije hrvaškega premierja Andreja Plenkovića z vrsto hrvaških kadrov v Evropski uniji, pa tudi usklajene akcije HDZ-ja BiH in Christiana Schmidta iz BiH.

Vse je bilo storjeno, da sodba ESČP v zadevi Kovačević proti BiH ne bi utrla poti Bosni in Hercegovini k moderni državi, vladavini prava, ki bi kot taka na evropski poti bistveno uspešnejša.

Vendar vemo, kdo so sovražniki ustvarjanja moderne države Bosne in Hercegovine in komu v bistvu etno-klerikalno odločanje v BiH koristi za končne načrte delitve te države.

Zdaj vemo, čeprav bi morali vedeti že prej, da v strukturah obstajajo tisti, ki se deklarativno zavzemajo za napredno državo, ki nosijo domoljubno masko, skrivajoč podaniški obraz izdajalcev.

Ključ do obrambe možnosti, da bomo nekoč v tej državi imeli vladavino prava in volilni sistem, ki vsakemu državljanu daje enako pravico kandidature v politični tekmi, ne glede na to, kje živi in dela, je bil SEVLID HURTIĆ.

Hurtić je minister za človekove pravice in begunce, vendar ga pravice in begunci zanimajo toliko kot uspešnost pridelave kivija nekje v južni Aziji. Kajti, če bi se minister Hurtić bolj posvetil svojemu delu, torej ministrski obveznosti, in manj preverjanju vozovnic za potovanja, bi vedel, kaj je treba storiti, da bi državi Bosni in Hercegovini ter njenim državljanom omogočil eno najpomembnejših odločitev, ki se tičejo naše demokratične prihodnosti.

Namesto da bi delal, se je Hurtić ukvarjal s kalkulantskimi dejavnostmi, poskušajoč se skrivati za birokracijo in drugimi člani Sveta ministrov. Čeprav je bil najbolj poklican, se ni niti približno vključil v primer, v katerem bi moral biti najbolj agilen.

Njegovo (ne)delovanje v polnem obsegu, ki izhaja iz njegovih pristojnosti, le potrjuje, da so imele besede, ki sem jih posvetil Hurtiću pred letom dni, smisel, takrat sem zapisal: »Človekove pravice, zahvaljujoč načrtovani politiki sarajevske trojke, bo vodil kader Milorada Dodika, formalno iz stranke Zelenih in še bolj formalno Bošnjak Sevlid Hurtić. In vse bo legitimno in legalno, dokler ne pride do ključnih odločitev. In takrat bo Bošnjak Hurtić pokazal ostalim Forti in Bošnjakom Elmedinu Konakoviću in Nerminu Nikšiću, kakšno delo so opravili. Vse bo po Ustavu in pravilih, vendar nič ne bo ostalo enako. To bo končni konec najresnejše povojne prevare Bošnjakov v projektih Gibanje za državo in osmerica (danes trojka)«.

http://nap.ba/qpost/177471

KO TI KROJI USODO TUJEC Diplomacija na kozliću, politika na bingo koaliciji, človekove pravice na Dodiku, Bosna in Bošnjaki pa na dražbi

Piše: Rasim Belko Zgodovinsko. Epitet je to, ki se je najpogosteje slišal okoli splošnih volitev leta 2022. In bili so. Pod pokroviteljstvom mednarodne skupnosti je bila vsiljena Schmidtova odločitev, ustvarjen pa je bil tudi načrt prihodnjega političnega mozaika v Bosni in Hercego

Torej, Hurtić je vrnil uslugo in še naprej skrbi za človekove pravice, ki jih ni hotel/mogel braniti.

Elmedin Konaković, ki se pogosto rad hvali, da je Bosno in Hercegovino vrnil v središča, kjer se o njej odloča, je ostal okovano nem na zgodbo o sodbi Kovačević proti BiH.

Tudi njegova politika mrtvega se dela, ko je mogoče Bosni in Hercegovini omogočiti, da zadiha z osvoboditvijo iz primeža tripartitnega etno vladanja, ima globoko ozadje v dejstvu, da je bolj zvest hrvaškim politikam kot državi, ki ji je slovesno prisegel: Kajti Konaković predolgo zagovarja stališče, da bi bilo treba HDZ-ju in Draganu Čoviću zagotoviti kontinuiteto vladanja. Dejstvo, da šef bh. diplomacije, ki v Zagrebu ni smel izreči dokazanih dejstev o vlogi Hrvaške v mednarodnem oboroženem spopadu v BiH, jasno opredeljuje poti Elmedina Konakovića. Doduše, ve tudi, kdaj spremeniti poti svojih letov, a to ni za ta tekst.

Če povzamemo, nelegitimne agentke, za katere imamo polno pravico reči, da so se lažno predstavljale, so vložile zahtevo za vključitev Velikega sveta in odločanje o sodbi Kovačević proti BiH. Plenković in njegova diplomatsko-politična eskadrila, okrepljena s Schmidtom in Čovićem, so uspeli ta zahtevek spremeniti v nekakšno zmago.

In informacija, da se je na Sodišču v Strasbourgu kot razlog za sprejetje zahteve omenjala možnost, da odločitev v zadevi Kovačević ogrozi konsociacijski model delitve moči v BiH, bi morala prebuditi državno politiko. A takšne ni, zato bomo na človekove pravice čakali še dolgo, dolgo časa.

Pravzaprav bomo čakali vse dokler ne spoznamo, da sta tako Konaković kot Hurtić in Trojka prevara, s katero so nas potisnili nazaj in nas vrgli v brezno, kjer čakamo na izginotje. Kajti, tisti dan, ko bo Plenkovićev prijatelj Schmidt opravil naloge, ki jih je prevzel, bo Bosna in Hercegovina le lupina države, Konaković, Hurtić in podobni pa nas bodo prepričevali, da je to dobro za evropsko pot.

Vedeli bomo, da nas lažejo, vprašanje je le, ali bomo pripravljeni vstopiti v boj iz cone globokega konformizma in politik ne-zamerljivosti. Čakati, da to storijo Konaković ali Hurtić, je nesmiselno, kajti udobje foteljev, moč in denar, ki so si ga prisvojili, so trden trnek, na katerem jih držijo stari separatistični partnerji, zrasli na kosteh Bošnjakov in iz zločinskih projektov Rs in HZHB.

Kajti, kako glasi stavek – če bi vedel, da je Bošnjake tako lahko kupiti, se nikoli ne bi vojskoval z njimi!