Ali nismo malo hinavci, zakaj nam moti LGBT, korupcija pa ne?

Deset dni pred prvo parado ponosa v Sarajevu, ali neke vrste mednarodnega pregleda članov LGBT skupnosti poteka polemika o tem, ali je glavno mesto Bosne in Hercegovine pripravljeno sprejeti ljudi spolne usmerjenosti, ki presega tradicionalne okvire?! Da ne bo pomote, Sarajevo je mesto, v katerem že zdaj živijo moški, ki jih – v spolnem smislu – bolj privlačijo drugi moški, ali ženske, ki se v zakonu vidijo z drugo žensko. Tokrat gremo korak višje in preizkušamo, ali lahko skupaj, objeti, sprehodijo po Titovi ulici, ne da bi se bali povračilnih ukrepov?

Polemika o sarajevski paradi ponosa – opazili boste, če pogledate okoli sebe – poteka na dveh ravneh diametralno nasprotujočih si stališč: ena raven je na ulici med državljani, ki večinoma niso zainteresirani za septembrsko parado, niti na ravni statističnih komentarjev, druga polemika, tista v medijih, pa poteka med političnimi strankami, nevladnim sektorjem, aktivisti ..., kjer so reakcije precej brutalne.

V času, ko etno-nacionalne politike v državi, ki jih vodita SNSD Milorada Dodika in HDZ Dragana Čovića, podprte z desničarskimi politikami iz Beograda in Zagreba, sejejo strah pred bosanskimi muslimani, svetovni val islamofobije komercializirajo tako, da poskušajo prepričati mednarodno skupnost, naj Bosno in Hercegovino razdeli na tri etnično homogene enklave in tako lažje oropajo lastne narode ter uresničijo cilje pretekle vojne, so popolnoma kontraproduktivni za Bosno in Hercegovino in njene državljane pozivi konservativnih bošnjaških političnih strank – Stranke demokratske akcije ter Naroda in pravice – ki pozivajo k odstopu od parade, pri čemer poudarjajo, da se zavzemajo za 'pravico do svobodnega življenja' z opombo, da bi parada 'v družbi, kakršna je naša, ki goji temeljne vrednote, vendarle poglobila prepad med ljudmi različnih nazorov'.

Sarajevo ni izključno bošnjaško muslimansko mesto, zato ni jasno, zakaj si bošnjaške etno-nacionalne politike jemljejo pravico, da branijo 'temeljne vrednote Sarajeva'. Ali drugače povedano, če Sarajevo ni izključno bošnjaško muslimansko mesto, ni jasno, zakaj bošnjaške etno-nacionalne politike 'letijo pred rudo', preden so se o morebitnem ogrožanju 'temeljnih vrednot naše družbe' izrekli 'legitimni' politični predstavniki drugih dveh konstitutivnih narodov v BiH.

Ali nista nepoštena reakcija in vloga tudi nevladnih združenj in posameznikov, ki so napovedali proti-'ponosne shode'? Sarajevo je leta brez vode, varnostne razmere v mestu so zastrašujoče, zdravstvo na kolenih, izobraževanje niti tja niti sem, gospodarstvo propada ... in nobena od teh organizacij doslej ni povzdignila svojega glasu z namenom zaščite 'temeljnih vrednot naše družbe'.

Nobenega dvoma ni, da je treba vernikom, tradicionalistom, heteroseksualcem vseh vrst omogočiti, da mirno izrazijo mnenje, da ne podpirajo istospolnih porok, tako kot ni dvoma, da je treba homoseksualcem zagotoviti, da izrazijo svoja čustva. Po načelu prostega trga naj se vsak bori za preživetje. Vendar bi bilo namesto, da smo skočili branit tradicijo in tradicionalne vrednote pred LGBT populacijo, za začetek veliko bolje, družbeno koristneje, za tradicionalno družino izjemno smotrneje, da kritike z LGBT usmerimo proti korupciji, nepotizmu, političnemu diletantizmu in nacionalizmu v Bosni in Hercegovini.

Konec koncev, ali ni malo hinavsko, da iz 'temeljnih vrednot naše družbe' s trebuhom za kruhom, z glavo brez obzira bežimo v zahodne države, v objem LGBT svoboščin.