NiP po vložitvi obtožnice proti Sejdiću, Buljubašiću in ostalim: Cilj je 'odsekanje glav', preučiti odgovornost Kajganića

(Patria) - Potem ko je Tožilstvo BiH vložilo obtožnico proti Ahmetu Sejdiću, Feridu Buljubašiću in še 11 poveljnikom in pripadnikom Armije Republike BiH iz Naroda in Pravde ponavljajo zahtevo, da Urad disciplinskega tožilca in Visokega sodnega in tožilskega sveta preverijo posamezne navedbe in prakse Tožilstva Bosne in Hercegovine ter glavnega tožilca Milanka Kajganića. Hkrati napovedujejo podporo obtoženim, da bi imeli potrebne vire, da pred sodiščem dokažejo svojo nedolžnost.

Iz Naroda in Pravde opozarjajo, da so že aprila 2023 zahtevali od Urada disciplinskega tožilca VSTV-ja, naj ukrepa, potem ko je v posameznih medijskih nastopih glavni tožilec Tožilstva BiH Milanko Kajganić pavšalno navajal, kakšne so prioritete pri delu Tožilstva BiH v zvezi z vojnimi zločini na območju Goražda in Foče.

„Na žalost smo priča, da glavni tožilec v medijskih nastopih prioritete Tožilstva določa pavšalno, obljubljajoč prednostno obravnavo posameznih zadev. V svojih nastopih je Kajganić pravkar apostrofiral zadevo, v kateri je bila pred nekaj dnevi vložena obtožnica proti kar 13 poveljnikom in pripadnikom Armije RBiH iz Goražda, Višegrada in Foče. Iz vsega navedenega je jasno, da se odpira ogromen prostor za dvom v objektivnost Tožilstva BiH, nepristransko in profesionalno vodenje preiskav ter vlaganje obtožnic izključno na podlagi dejanskega stanja. Menimo, da je praksa Tožilstva BiH, s katero se namesto zadev s seznama A haaškega sodišča izpolnjujejo želje nekoga z vlaganjem obtožnic, ki niso utemeljene na dejstvih, nesprejemljiva,“ navajajo v odzivu Naroda in Pravde.

Iz te stranke navajajo, da bi se morale pristojne institucije izreči tudi o posameznih praksah Tožilstva BiH.

„Da se vlagajo obtožnice, ki niso utemeljene na dejstvih, pričajo tudi oprostilne sodbe v vrsti zadev. Ahmet Sejdić je že prestal večletni proces po obtožnici Tožilstva BiH, pri čemer je dokazal svojo nedolžnost. Odkrito dvomimo tudi v namene Tožilstva BiH glede na število oseb, zajetih v obtožnici v tem primeru, pa tudi v nekaterih drugih primerih, kot je na primer primer 'Dobrovoljačka'. Imamo razloge za verjeti, da se zaradi števila obtoženih procesi vlečejo v nedogled in da končni cilj Tožilstva BiH niso sodbe, temveč procesi, s katerimi se 'odsekajo glave' najčastnejšim pripadnikom ARBiH in MUP-a RBiH.

Navedbe, ki so bile izrečene v sodni dvorani v zadevi Dudaković in ostali, kjer je ena od prič pred sodiščem potrdila, da je za obtožujoče pričanje proti Dudakoviću in ostalim prejela denar, nas globoko skrbijo in zahtevajo objektivno in neodvisno preiskavo ter jasno izjavo pristojnih institucij. Prav tako nas skrbi praksa pritiska na priče, ki nato med sojenjem jasno spremenijo izpovedbo z navedbami, da so bili med zaslišanjem izpostavljeni različnim pritiskom, na kar Tožilstvo BiH doslej ni ustrezno reagiralo. Vztrajanje pri izjavah prič in minimiziranje pričanja na samem sodišču ter navedb, da so bile izjave dane pod pritiski, Tožilstvo skriva bistveni problem – nezakonita ravnanja med samimi preiskavami, oziroma izvajanje preiskovalnih dejanj v nasprotju z določbami zakona o kazenskem postopku. Iz vsega tega izhaja obveznost vseh domoljubnih sil, da najdejo način, da imajo obtoženi vse potrebne vire, da se branijo in na sodišču dokažejo svojo nedolžnost,“ dodajajo iz Naroda in Pravde.

Poseben problem v Narodu in Pravdi vidijo v arbitrarnem izbiranju zadev, kar vodi do popolnoma neverjetnih situacij, kjer na primer za vojne zločine nad obkoljenim prebivalstvom Goražda še nihče ni bil obsojen, medtem ko je tudi za zločine nad obkoljenimi Sarajevčani smešno majhno število obtožnic glede na dolžino obleganja, brutalnost in število ubitih civilistov.

„Vsak vojni zločin je treba preganjati in tu je naša zaveza jasna. Vendar ne moremo, ne da bi opazili, da je glavni tožilec v zadevi, v kateri še ni bila sprejeta tožilska odločitev, govoril o akciji enot ARBiH na območju Goražda kot o 'nelegalnem napadu'. To je neposredno vmešavanje v delo pristojnih tožilcev, s čimer se nanje izvaja pritisk. Opazimo tudi težnjo in izražamo nezadovoljstvo z dejstvom, da za ubijanje obkoljenega Goražda nihče ni odgovarjal, med ubitimi pa je tudi več kot 150 otrok, stotine civilistov... Hkrati so bili branilci Goražda preganjani v več zadevah, kjer se je po oprostilnih sodbah izkazalo, da je Tožilstvo bolj šlo za 'odsekanje glav' vidnih poveljnikov kot pa za ugotavljanje resnice o določenih dogodkih,“ stoji na koncu sporočila.