NIKŠIĆEV SISTEM POGODBE Ali bosta Cengiz in partnerja za 100 metrov proge dobila več sto milijonov KM za projekt Prenj!?

(Patria) - Postopek predkvalifikacije za izgradnjo predora Prenj, ki se je začel leta 2022, je prinesel razočarljiv razplet. Od treh podjetij, ki so izpolnila pogoje – dve turški (Cengiz in Makyol) ter korejsko-turški konzorcij (DL-Limak) – je jasno, da bo pogodba najverjetneje pripadla turškemu podjetju Cengiz, ki že dominira pri projektih na Koridorju Vc.

Ta izid dodatno potrjuje njihova donacija za sanacijo železniške proge, ki jo je vlada Federacije BiH z veseljem sprejela. Ta poteza odpira vprašanje, ali se s takšnimi gestami zagotavljajo posli v vrednosti milijard konvertibilnih mark.

V tem kontekstu je pomembno spomniti, da je premier Federacije Bosne in Hercegovine Nermin Nikšić sredi januarja v sedežu vlade Federacije BiH v Sarajevu sprejel delegacijo turškega podjetja Cengiz insaat Sanayi ve Ticaret A.S., ki jo je vodil član uprave Asim Cengiz. Ob tej priložnosti je Nikšić ob izrazih hvaležnosti za prispevek k obnovi železniške proge v Donji Jablanici omenil, da so prav v njegovem prvem premierskem mandatu odprli vrata podjetju Cengiz za izgradnjo dela avtoceste skozi Federacijo BiH, zaradi verodostojnosti in izkušenj tega podjetja.

Asim Cengiz in Nermin Nikšić

Na sestanku je bila izražena skupna zavezanost krepitvi sodelovanja z namenom nadaljnjega razvoja in izboljšanja infrastrukture v naši državi.

Favoriziranje Cengiza in dvomljive reference Makyola

Sicer pa JP Autoceste FBiH že vrsto let ustrežajo podjetju Cengiz pri projektih, kjer je to podjetje angažirano, dodatna dela in fiktivni obračuni pa so postali praksa. Na odseku Medakovo – Ozimice so bile podobne nepravilnosti prijavljene EIB, OLAF in pristojnim institucijam, še vedno pa ni rešeno vprašanje nelegalnega odlagališča in zemeljskega plazu v Maglaju.

Poseben problem predstavlja povezanost podjetij Cengiz in Makyol, ki imata v svojih upravljavskih strukturah ljudi z enakim priimkom, kar odpira dvom o družinskih ali lastniških povezavah. Obstajajo namigi, da je Makyol uporabljal lažne reference, da bi izpolnil pogoje predkvalifikacije, pri čemer mu je Cengiz preko političnih struktur v Turčiji omogočil validacijo. Podobna situacija se je že zgodila s podjetjem Ozaltin, ki je kasneje končalo na črni listi EBRD.

Medtem ko so turška podjetja nadaljevala z ustaljeno prakso, je korejsko-turški konzorcij DL-Limak pokazal resen interes za izgradnjo predora Prenj. V preteklem letu so vzpostavili pomembne stike z lokalnimi podjetji in vložili velik trud v pripravo razpisa. Vendar pa so po oceni, da je izid vnaprej znan, odločili, da ne bodo oddali finančne ponudbe, saj so sklenili, da bi nadaljnje sodelovanje pomenilo zaman porabo virov.

Finančni problemi in vprašljiva vzdržnost projekta

JP Autoceste FBiH, ki so že pod pritiskom zaradi zamud in pomanjkanja finančnih sredstev, so upnikom predstavile finančno konstrukcijo projekta, ki ne odraža dejanskih stroškov.

Predhodna tabela iz idejnega projekta

EIB je že zavrnil povečanje svojega sodelovanja pri financiranju, medtem ko EBRD zahteva jamstvo pristojnega ministrstva in vlade FBiH, da bosta implementirali projekt in zagotovili povračilo sredstev. Vendar pa vlada namesto pravno zavezujočega dokumenta načrtuje sprejeti le sklep, ki nima dejanske teže. Ob politični nestabilnosti in prihajajočih volitvah leta 2026 obstaja resno tveganje, da finančna konstrukcija projekta ne bo vzdržna.

JP Autoceste FBiH že vrsto let ne uspejo realizirati projektov v dogovorjenih rokih, še posebej pa izstopajo zamude na odsekih, kjer je izvajalec Cengiz (Medakovo – Ozimice, Poprikuše – Nemila). Direktor JP Autocesta Denis Lasić je v nedavnem pismu Parlamentarni skupščini BiH za te težave obtožil EBRD, češ da so oni odgovorni za zamude pri projektih. Takšen potez dodatno ruši verodostojnost institucij in odpira vprašanja o pravih razlogih neuspeha.

Kljub vsemu je odločitev o izgradnji predora Prenj zdaj v rokah upnikov. Bosta EIB in EBRD ignorirala vse dvomljive vidike razpisa in financiranja ali bosta zahtevala dodatna pojasnila?

Če JP Autoceste FBiH ne bodo zagotovile stabilnega finančnega načrta, obstaja realna nevarnost, da bo projekt podaljšan na deset let namesto načrtovanih pet. Na koncu se postavlja ključno vprašanje: ali bo BiH ponovno priča infrastrukturnemu projektu, ki se spremeni v simbol korupcije in neodgovornosti?

Končna odločitev je na upnikih – ali so pripravljeni, kljub vsem tem spoznanjem, nadaljevati z nabavo in biti del tega vzorčnega primera korupcije z dolgotrajnimi posledicami za vse vpletene.

(A.Č.Z.)