Nikšić: Vlada je že sprožila aktivnosti za reševanje delovnih mest

Predsednik Federacije BiH Nermin Nikšić je danes z namestnikom predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Andrásom Simorjem govoril o posledicah poplav v Bosni in Hercegovini in načinih, kako lahko ta mednarodna finančna institucija pomaga pri odpravljanju škode, je sporočila bosansko-hercegovinska tiskovna agencija (NAP).

Predsednik Nikšić je gosta seznanil z doslej razpoložljivimi spoznanji o obsegu škode zaradi poplav in zemeljskih plazov v Federaciji BiH.

- Katastrofa, ki nas je prizadela, se ne kaže le v poplavah, ampak tudi v pojavu zemeljskih plazov po umiku vode. Na teh plazovih še ni mogoče ničesar storiti, saj skoraj vsakodnevne deževje grozi z njihovim ponovnim sproženjem - je dejal predsednik vlade.

Ugotavljanje škode še sledi, vendar je že zdaj mogoče ugotoviti, da je ogromna. Kaže se predvsem v velikem številu neuporabnih stanovanjskih objektov, ki jih ne bo mogoče obnoviti, ker se nahajajo na plazovih. Prav tako je veliko poškodovanih hiš, ki jih bo treba usposobiti za ponovno bivanje. Zato je ena najnujnejših nalog zagotovitev namestitve za ljudi, ki so ostali brez domov.

- Prizadeta so tudi številna kmetijska gospodarstva. Ogromno je poginule živine in trenutno je ena od prednostnih nalog odstranjevanje teh trupel ter razkuževanje, dezinsekcija in deratizacija za preprečevanje okužb. Poleg tega je treba kmetijska gospodarstva sanirati z nabavo semenskega materiala, primernega za setev v tem času leta. Kmetom je treba zagotoviti tudi mehanizacijo in gorivo - je dodal Nikšić.

Vlada FBiH je, kot navaja Nikšić, že sprožila aktivnosti za reševanje delovnih mest in podjetij, ki so jih prizadele poplave. Cilj je njihova revitalizacija brez odpuščanja delavcev.

V poplavah in plazovih sta bili prizadeti cestna in železniška infrastruktura. Še vedno je največji problem neprehodnost ceste med Maglajem in Dobojem. Železniški promet je bil, zahvaljujoč nadčloveškim naporom, vzpostavljen in usposobljen za potrebe oskrbe velikih podjetij.

Nikšić in Simor sta govorila o možnosti, da se sredstva iz več obstoječih kreditnih aranžmajev EBRD-ja preusmerijo za nujne potrebe saniranja posledic naravne katastrofe. Tako obstoječi dolg ne bi bil povečan, sredstva pa bi bila operativna veliko hitreje kot pri sklepanju novih kreditnih aranžmajev. Govorilo se je tudi o aktiviranju novih kreditnih linij za saniranje škode.

András Simor je identificiral več področij, na katerih bi EBRD lahko pomagal, kot so komunikacijska infrastruktura, oskrba z električno energijo in revitalizacija kmetijstva. To so področja, ki se, kot je pojasnil, ujemajo z mandatom in možnostmi EBRD-ja.

Namestnik predsednika EBRD-ja je izrazil sožalje zaradi tistih, ki so v poplavah izgubili življenje, pa tudi zaradi celotne tragedije, ki je prizadela Bosno in Hercegovino.