Nikšić: Zvišanje minimalne plače bo delodajalce stalo 460 milijonov KM, znižanja prispevkov in davkov pred letom 2026 ne bo

Piše: Amra Vrabac

Naslednja seja Ekonomsko-socialnega sveta za ozemlje FBiH bo v sredo, 22. januarja, v stavbi Vlade FBiH. To bo šele druga seja, potem ko je Vlada FBiH 30. decembra 2024 sprejela odločitev o minimalni plači za leto 2025 v višini 1.000 KM. Delodajalci, ki ne spadajo v dejavnosti s preferenčno stopnjo prispevkov na plačo v višini 1.000 KM, bodo imeli skupno obremenitev nekaj več kot 1.700 KM.

Na tej seji naj bi vlada sindikatom in delodajalcem predstavila ukrepe, ki bodo olajšali finančni udarec zaradi zvišanja minimalne plače in pripadajočih davkov.

Federalni premier Nermin Nikšić je v intervjuju za Vijesti.ba dejal, da bo dodatna obremenitev za delodajalce po sprejetju odločitve o minimalni plači znašala 460 milijonov KM. Povedal je, da ima najnižjo plačo 619 KM približno 12.000 delavcev, plačo od 700 do 1.000 KM pa približno 170.000 delavcev. Tako bodo imeli nekateri delodajalci razliko 381 KM, drugi pa manjšo, odvisno od plače, ki so jo doslej izplačevali.

„Vse, kar bo šlo v proračun, gre za PIO/MIO, to je približno 256 milijonov KM in to je denar, namenjen za pokojnine,“ je dejal Nikšić.

Čeprav Nikšić trdi, da zbranega denarja, ki ga bodo zdaj delodajalci plačevali zaradi zvišanja plač, Vlada FBiH ne bo mogla porabiti za javno porabo, je pozabil omeniti, da bo to, kar bodo delodajalci plačevali, olajšalo položaj vladi, ki je morala v letu 2024 samo za PIO/MIO dodatno plačati 511 milijonov KM. Ta denar, ki ga vlada ne bo več morala dajati za PIO/MIO, se bo očitno porabil za kaj drugega. Prav tako je treba spomniti, da bodo rasle tudi plače zaposlenih v javnem sektorju FBiH, saj se je osnova povečala s 425 na 480 KM. Samo Nikšićeva plača po novi osnovi raste za dodatnih 550 KM.

Odločitev o minimalni plači dodatno obremenjuje delodajalce, da zvišajo tudi druge plače. Če je imel nek delavec doslej osnovno plačo 1.000 KM, bo zahteval zvišanje, in tega se zavedajo tudi delodajalci. V tem kontekstu bo Vlada FBiH na seji ESV ponudila novo uredbo, ki jo je obrazložil Nikšić:

„Odločili smo se, da z novo uredbo omogočimo vsem tistim, ki s plačilno listo za november 2024 in za januar 2025 dokažejo, da so svojemu delavcu, ki je imel plačo nad 1.000 KM, sto, dvesto, tristo mark višjo plačo, to oprostimo dodatnih prispevkov,“ je dejal Nikšić.

Vendar ostaja vprašanje v tem trenutku, kateri delodajalec je pripravljen iti v zvišanje plače brez kakršnega koli razbremenitve.

Nikšić je dejal, da bodo določene dejavnosti, kot so obrti, rokodelstva, rudniki, tekstilna industrija, ki plačujejo prispevke po preferenčnih stopnjah, nadaljevale s plačevanjem na ta način tudi ob zvišanju minimalne plače.

Kar je morda najnovejša informacija, ki jo je Nikšić razkril, je, da se bo v proces razbremenitve davkov in prispevkov vstopilo v začetku leta 2026.

„Vsem nam je želja, da vstopimo v proces znižanja prispevkov. Dejstvo je, da je pomembno znižati prispevke, vendar to ne more dobiti prednosti pred tem, da moramo ohraniti stabilen pokojninski, pa če hočete tudi zdravstveni sklad. Ne moremo iti v avanturo zniževanja prispevkov, dokler nismo prepričani, da bomo imeli ustrezen odgovor in ustrezne prihodke, ki bodo omogočili ne le ohranitev pokojnin in stabilizacijo sklada, ampak tudi zvišanje pokojnin. Zato je pomembno zaporedje korakov. Socialnim partnerjem bomo natančno opredelili, kaj bomo storili od 1. 7. (zakon o fiskalnih transakcijah), kaj načrtujemo storiti s 1. 1. 2026,“ je dejal Nikšić.

Poudaril je, da Zakon o fiskalizaciji in odločitev o minimalni plači nista fiskalna reforma, temveč predpogoja za fiskalno reformo.

„Davek na dobiček in neobdavčena dividenda – tudi v tej smeri moramo delovati. Ni nam želja, da razbremenimo na eni strani, obremenimo pa na drugi. Pogovarjali se bomo s socialnimi partnerji in delodajalci,“ je dejal Nikšić.