Nikolaj Patrušev: Putinova desna roka in človek, s katerim se Dragan Čović tajno srečuje

SARAJEVO, (Patria) - Predsednik HDZ BiH in član Predsedstva BiH Dragan Čović in podpredsednik HDZ Hrvaške Milijan Vaso Brkić sta se pred dvema mesecema srečala v hotelu blizu Trogirja z vodilnimi predstavniki ruske obveščevalne službe, je pred dvema dnevoma objavil portal Žurnal, ki se sklicuje na vire iz mednarodnih obveščevalnih krogov.

Rusko delegacijo je vodil Nikolaj Patrušev, bivši šef FSB (Ruske obveščevalne službe) in eden od najbližjih sodelavcev ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Ime Nikolaja Patruševa je javnosti v regiji postalo dobro znano po poskusu državnega udara v Črni gori 16. oktobra 2016. Takrat je v noči pred parlamentarnimi volitvami v Črni gori načrtovan vdor v parlament v Podgorici ter aretacija in likvidacija bivšega premierja Mila Đukanovića.

Črnogorski mediji, pa tudi številni svetovni, trdijo, da je za vsem stala Rusija. Nikolaj Patrušev je kasneje nepričakovano prispel v Beograd, da bi po pisanju vodilnih svetovnih medijev odpeljal v Rusijo ruske ljudi, ki so bili vpleteni v poskus državnega udara v Črni gori.

Gre za človeka, ki je leta 1999 nasledil Vladimirja Putina na čelu ruske obveščevalne službe in je na tem položaju ostal med njegovima predsedniškima mandatoma.

Na mestu vodje Zvezne varnostne službe je bil skoraj devet let, kar je dlje kot kateri koli drug vodja FSB, pa tudi KGB že od časa Jurija Andropova, ki je bil na čelu sovjetske obveščevalne službe 15 let, od leta 1967 do 1982.

Odstopil je po inavguraciji predsednika Dmitrija Medvedeva (leta 2008), na tem mestu pa ga je zamenjal Aleksander Bortnikov, sedanji vodja FSB. Od maja 2008 je Petrušev sekretar Sveta za varnost Ruske federacije. Poleg tega ima čin generala armade in naziv Heroja Ruske federacije.

Rojen je bil v Leningradu, današnjem Sankt Peterburgu, leta 1951. Njegov oče Platon je bil častnik ruske mornarice, njegova mati Antonina pa je bila po izobrazbi kemičarka, čeprav je delala kot medicinska sestra med sovjetsko-finsko vojno in blokado Leningrada.

Nikolaj Patrušev je končal ladjedelniško fakulteto v Leningradu in Višjo šolo KGB, danes pa je tudi doktor pravnih znanosti. Njegova biografija je tako bogata, da je težko našteti vse funkcije, ki jih je opravljal – bil je minister za varnost Republike Karelije, delal je tudi v predsedniški administraciji v času Jelcina, bil je namestnik direktorja FSB, vodja Operativnega štaba protiteroristične operacije na Severnem Kavkazu itd.

Zanj pravijo, da je zaupnik Vladimirja Putina in njegov tesni prijatelj, da je „alfa in omega“ ruske varnostne službe, da je človek, ki „pozna vse skrivnosti“.

Poleg Putina med njegove tesne prijatelje uvrščajo tudi predsednika Višjega sveta stranke „Enotna Rusija“ in člana Sveta za varnost RF Borisa Grizlova, s katerim je Petrušev hodil v srednjo šolo.

Nekateri ruski mediji trdijo, da ima Patrušev toliko službenih potovanj, da je po njihovem številu presegel celo zunanjega ministra Rusije Sergeja Lavrova.

„Čeprav poskus državnega udara ni dosegel cilja, blokiranje članstva v Natu, je uspešno poslabšal politično in identitetno razdvojenost znotraj črnogorske družbe,“ je v analizi za Inštitut za zunanjo politiko (FPRI) zapisal profesor Dimitar Bečev. To je, kot trdi, Rusiji dalo prostor za novo strategijo vplivanja na Balkanu.

„Kampanja proti črnogorskemu članstvu v Natu se je morda končala brez uspeha, vendar je Rusija še vedno v igri. Nikolaj Patrušev, ena vodilnih ruskih osebnosti pri oblikovanju politike na Balkanu, bi se še lahko „ odkupil za Črno goro“. Toda le, če mu pri tem pomagajo politične delitve v Črni gori,“ je zapisano v analizi „Poskus državnega udara v Črni gori 2016: Se širi ruski vpliv na Balkanu“.

Patrušev je bivši direktor ruske obveščevalne službe, ki naj bi po eni od teorij, omenjenih v dokumentu, stal za poskusom udara v Črni gori. Bečev v analizi omenja, da se Rusija ni uprla, ko je Črna gora aprila 2008 uradno zaprosila za članstvo v Natu, vendar so tamkajšnji uradniki „spremenili ploščo“ ob izbruhu ukrajinske krize. Črna gora se je v tem obdobju pridružila sankcijam Evropske unije proti Rusiji zaradi nezakonite priključitve Krima.

„Kolikor se danes zdi kot farsa, je obstajala možnost, da se 16. oktobra prelije kri na podgoriških ulicah. Dokazi in (ne)posredni dokazi se nam morda zdijo (ne)resni, vendar ostaja dejstvo, da je dan po tem, ko je Aleksandar Vučić potrdil del zgodbe o zaroti proti Črni gori, v Beograd prispel nepričakovano na obisk Nikolaj Patrušev, sekretar ruskega Sveta za varnost, da bi po pisanju dela beograjskega tiska „poskrbel“ za svoje uslužbence, vpletene v to operacijo,“ navaja podgoriški list Monitor.

Patrušev ob obisku Srbije s srbskim ministrom za notranje zadeve Nebojšo Stefanovićem

O odnosih med Beogradom in Moskvo ter nepričakovanem obisku Patruševa v Beogradu je pisal tudi moskovski dnevnik Komersant.

„V odnosih med Moskvo in Beogradom je nastal škandal brez primere v postsovjetski zgodovini, ki ga je ob obisku Beograda reševal sekretar ruskega Sveta za nacionalno varnost Nikolaj Patrušev,“ je pisal Komersant.
Dnevnik navaja, da je beograjski list Danas objavil, da je bilo več državljanov Rusije izgnanih iz Srbije zaradi udeležbe pri pripravi terorističnih akcij v Podgorici in da te informacije nihče ni uradno zanikal.

Komersant navaja, da je bil Patrušev sprejet na najvišji ravni, da so vsi pogovori potekali v strogo zaprtem režimu, ob začetku obiska pa je bilo uradno sporočeno, da je srbskim uradnikom predlagal podpis memoranduma o razumevanju na področju varnosti.

List navaja, da so številni lokalni politiki in strokovnjaki sicer posumili, da je bil pogovor o memorandumu glavni cilj Patruševovega prihoda, glede na to, da je bil memorandum obravnavan že prej in da nima zavezujočega značaja.

List omenja, da je Patrušev prispel v Beograd dan po tem, ko je srbski premier Aleksandar Vučić sporočil načrt nasilnega zavzetja državnih institucij Črne gore, s pomočjo tujega faktorja, in potrdil prejšnjo informacijo posebnega tožilca Črne gore Milivoja Katnića.

Komersant dodaja, da je bil po srečanju z Vučićem izdan le kratek sklep, „glavna fraza“ katerega je bila, da je bilo ugotovljeno, da varnostne službe Rusije in Srbije uspešno sodelujejo.

List piše, sklicujoč se na neimenovane vire v Beogradu, da je bil glavni cilj Patruševa „rešiti nastalo situacijo in ne dovoliti škandala v rusko-srbskih odnosih“, in sodeč po sporočilu, zaključuje dnevnik, „emisarski iz Moskve očitno uspelo“.

Številni zahodni mediji so po neuspelem državnem udaru v Črni gori pisali in opozarjali na okrepljeno prisotnost Rusije v BiH, ki bi po tem, ko ni uspela preprečiti vstopa Črne gore v Nato, lahko vložila vse napore, da bi preprečila vstop BiH.

Kot ključni osebi za zastopanje ruskih interesov v BiH so v vseh relevantnih zahodnih medijih omenjeni predsednik RS Milorad Dodik in predsednik HDZ Dragan Čović. Dodik nikoli ni skrival, pravzaprav se je hvalil, odnosov s Putinom in Rusijo, medtem ko Čović vsakodnevno poudarja zavezanost EU in evropskim vrednotam.

Vendar pa mnogi opozarjajo na nevarnost Dragana Čovića, za katerim stoji tudi uradna Hrvaška, v kateri je Rusija že dosegla ogromen vpliv, predvsem skozi primer Agrokor.

Dragan Čović bi kot član Predsedstva BiH moral domači javnosti pojasniti, kaj je počel na srečanju s prvo Putinovo osebo za Balkan v trogirskem hotelu.