Nikoli več novic, nikoli manj besedila

SARAJEVO, (Patria) - Svet, kot ga poznamo, je preplavljen z medijskimi informacijami, ne glede na obliko poročanja pa se le malo analizira in kritično preverja verodostojnost in resničnost poročanja. Kakšen vpliv ima politika na ustvarjanje medijskih novic in koliko mediji pravzaprav prispevajo k napetostim v družbi, ne da bi spoštovali novinarski poklic, je najbolje pojasnila profesorica Fakultete političnih znanosti Univerze v Sarajevu Lejla Turčilo v knjigi "Pogledi o medijima i društvu".

Avtorica je podrobno pojasnila, da so današnji mediji zagotovo bližje politiki kot javnosti ter da površnost v poročanju prinaša pritiske, pa tudi določeno količino napetosti v družbi BiH.

“Mediji v BiH, sodeč po vsem navedenem, so v triumviratu: politika - mediji - javnost zagotovo bližje polu politične elite kot polu javnosti. Z drugimi besedami, bolj so vzvod oblasti kot vzvod demokracije. V tem kontekstu je za demokracijo še posebej nevarna (celo pogubna) povezava medijskih lastnikov s političnimi in ekonomskimi elitami, netransparentnost lastništva ter politični klientelizem in instrumentalizacija medijev”, pojasnjuje Turčilo v knjigi.

Turčilo poudarja medijsko plasiranje senzacij, ki hkrati povečuje zavestno-nezavedno napetost med državljani, ter pojasnjuje, kako sta novinarstvo in mediji postali bolj površni ter da se analiza in kritičnost kot osnova vsega izgubljata.

“Novinarstvo vse bolj postaja dejavnost proizvodnje zabave, spreminjata se tudi njegov namen in pravila: vse je bolj površno, vse bolj optimistično, vse bolj brez kritičnosti, viden pa je tudi precej brezobziren odnos do dejstev, ki so nekoč veljala za svetinje. Samo dejanje “informiranja” predpostavlja vsakodnevno izpostavljanje barvni ognji senzacij, od katerih nobena nima prednosti, večina pa je gola konstrukcija samih medijev”, navaja Turčilo.

Dodaja, da je tudi korporacijam v interesu plasirati “prebavljivejša besedila”, pri čemer je količina pomembna.

“Čarovniki medijskih korporacij pridigajo o “proizvodnji vsebin”, pri čemer je treba najprej prepoznati zanikanje avtorstva, “vsebina” pa je nekaj podobnega kokicam ali čokoladi: lahko prebavljivo, a povsem neobvezno. Ker se zahteva količina, se zaposluje poceni delovna sila s povprečno pismenostjo, ki je zdaj že zastrašujoče nizka. Celotna zgodba pravzaprav postaja zelo, zelo poceni”, sklene profesorica Turčilo.