Nemci Hrvaški sporočili: Nehajte z blokadami Srbije, to ni dobro sredstvo

Članice Evropske unije naj ravnajo v evropskem duhu in rešitve iščejo z dialogom, ne z blokadami, je za Deutsche Welle dejal vodja odbora za evropske zadeve nemškega Bundestaga Günther Krichbaum (CDU), poroča bosanska tiskovna agencija Patria.

V intervjuju z naslovom "Nimamo razumevanja za hrvaško blokado" Krichbaum sporoča, da blokiranje odpiranja pogajalskih poglavij v procesu evropskih integracij Srbije ni dobro sredstvo.

- Nimam razumevanja za zahteve iz Hrvaške, ker gre za dvostranska vprašanja, za katera pričakujemo, da se rešijo v predvidenih modulih in sodiščih – za to imamo mednarodna sodišča. Nimam pa razumevanja za to, da so blokirana poglavja 23 in 24 – je dejal Krichbaum za Deutsche Welle.

Na vprašanje, zakaj omenja sodišča, odgovarja, da za vse obstajajo mehanizmi rešitve, tudi ko države vodijo razprave ali spore.

- V takšnih primerih je normalno pričakovati, da državi, ki sta vpleteni, rešita probleme med seboj, ne pa da se Evropska unija zlorablja v te namene, torej da se lastno članstvo v EU uporablja kot vzvod za uveljavljanje dvostranskih zahtevkov, ki obstajajo že dlje časa. Spomnim, da je bila Hrvaška v podobni situaciji glede Slovenije, ko je bil sporen tok meje v Piranskem zalivu. Tudi takrat smo vplivali na Slovenijo, da je opustila blokado – spominja Krichbaum.

Na vprašanje, ali to pomeni, da je že pod pritiskom Zagreb, pravi:

- Obstaja ustrezen format Evropskega sveta, kjer bo to vprašanje vsekakor obravnavano. Upam, da bo Hrvaška popustila. Tam bi se morali spomniti, kako so jim pomagali, ko so bili v podobni situaciji, in da je Hrvaška evropskim partnerjem obljubila, da ne bo ustvarjala takšnih blokad. A to je, kot vidimo, vendarle storila – je dejal Krichbaum.

Dodaja, da zahteve Hrvaške "nimajo nič s Evropsko unijo, oziroma imajo le v obsegu, da se v EU morajo ščititi pravice manjin".

- Vendar nikjer ni zapisano, da se mora to zgoditi skozi članstvo manjin v parlamentu. Manjšine so na povsem drugačne našine zastopane v evropskih parlamentih. Že v Nemčiji je mogoče videti drugačen model, tukaj lahko predstavniki manjin vstopijo v parlament preko uveljavljenih in novih strank. Na mnogih volilnih listah so predstavniki manjin, ker ima vsaka stranka velik interes, da poskrbi za takšno zadevo in pridobi nove privržence. Torej, nemška pot je drugačna, vendar se na noben našin ne kosi z evropskimi pravili. V tem smislu je samostojna odločitev Srbije, kako bo ravnala na tem področju.

"Tudi Hrvaška potrebuje EU in potrebuje partnerje iz EU, in Hrvaška bo imela cilje, ki jih želi uresničiti. Sicer bo Hrvaška hitro spoznala, da se ne bo ustreza lo njenim idejam in projektom. Ker v Evropski uniji velja pravilo, da se daje in sprejema.

Navedel bom le en primer, pri katerem je Hrvaška popustila: pred samim pristopom je bil sprejet tako imenovani Lex Perković. Nemški Bundestag je bil takrat zadnji parlament, ki je ratificiral pristop Hrvaške k EU. Če bi bil Lex Perković sprejet med pristopnimi pogajanji, pristop Hrvaške v Bundestagu zagotovo ne bi bil ratificiran. Kljub temu je pritisk kasneje obrodil sadove in Perković je bil izročen. Vse to pove, da ni nič zapisano v kamnu. Zavzemamo se, da se rešitve iščejo z dialogi in pogajanji, ker to predstavlja evropski duh in želimo, da tudi članice EU ravnajo v tem duhu", je sporočil Krichbaum.