Nemci pišejo o pošastih, ki so prihajale v Sarajevo in streljale na otroke

(Patria) - Lovci iz Evrope, ki niso več imeli volje streljati samo na živali, so plačevali med 80.000 in 100.000 današnjih evrov za umor človeka, pišejo mediji v nemškem jeziku in prinašajo podrobnosti o tako imenovanih "ostrelovskih turistih" v Sarajevu, poroča Deutsche Welle.

- Tisto, kar je Ezio Gavazzeni zbral skozi pričevanja in gradivo, ledeni kri v žilah: med letoma 1993 in 1994 je več kot sto tujih lovcev domnevno plačevalo med 80.000 in 100.000 evrov za umor človeka - piše Dominik Straub za nemški časnik Tagesspiegel.

Glede na raziskave italijanskega pisatelja in novinarja Gavazzenija, jim je to priložnost domnevno nudila srbska varnostna služba.

- Ta je med obleganjem Sarajeva na hribih okoli bosanske prestolnice organizirala prave človeške safarije. Posebej grozljiv podatek: če je bila žrtev otrok, je bila cena za ‘odstrel’ še višja“ - poroča Tagesspiegel.

- Po navedbah Gavazzenija je bilo med udeleženci človeških safarijev najmanj pet italijanskih državljanov. Tožilec Gobbis za zdaj ni navedel imen osumljencev. Med obleganjem Sarajeva s strani zločinskega režima Slobodana Miloševića, med letoma 1992 in 1996, je bilo ubitih več kot 11.000 civilistov; približno 1.000 jih je padlo kot žrtve ostrostrelcev na zloglasni ostrostrelski aleji ‘Sniper Alley’, širokem bulvarju na odprtem prostoru, kjer so bili ljudje izpostavljeni stalni grožnji - navaja Tagesspiegel.

Avtor članka ugotavlja, da je glavni Gavazzenijev priča bivši agent bosanske obveščevalne službe z imenom Edin Subašić. Trdi, da je leta 1993 italijansko vojaško obveščevalno službo SISMI obvestil o "safarijih" in sodelovanju italijanskih državljanov.

V dokumentaciji je tudi Subašićevo pismo Gavazzeniju, v katerem opisuje psihološki profil turistov-ostrostrelcev: "Šlo je za strastne lovce, ki so že opravili vse vrste legalnih safarijev in ki so iskali dodatni adrenalin v obliki človeškega trofeja. To so osebe, ki imajo rade orožje, hkrati pa so psihopati. To so vse bogati in verjetno vplivni ljudje. Imajo denar in politični vpliv, da se zaščitijo pred morebitnimi preiskavami."

Gavazzeni trdi, da pozna nekaj imen vikend-ostrostrelcev; eden od njih naj bi bil lastnik zasebne klinike. Večina njih, kot dodaja, goji desničarska in skrajno desničarska stališča.

Kako verodostojne so vse te izjave in dokumenti, ki jih je Gavazzeni predal tožilstvu, bo pokazala preiskava. Po Subašićevih navedbah so ustrezni spisi, ki obstajajo v BiH, klasificirani kot "tajni" in nedostopni, zaključuje Tagesspiegel.

V članku istega avtorja za avstrijski Standard, objavljenem dan prej, navaja, da bivši obveščevalec Edin Subašić trdi, da je osebno leta 1993 obvestil takratno italijansko vojaško obveščevalno službo SISMI o "safarijih na ljudi" in sodelovanju Italijanov. Dva do tri mesece kasneje, na začetku leta 1994, naj bi SISMI odgovoril: "Okrili smo, da safariji izhajajo iz Trsta. To smo preprečili in zdaj jih ni več."

Do zdaj ni znano, ali je ta dopis italijanske obveščevalne službe res obstajal ali pa je bil poslan bosanski obveščevalni službi. Zagotovo pa je, da zgodba o ostrostrelskem turizmu na hribih okoli Sarajeva ni nova. Milanski Corriere della Sera je že leta 1995 — torej med obleganjem — pisal o tem fenomenu pod naslovom "Počitnice v Bosni, streljanje vključeno", piše Standard.

Švicarski časnik Neue Zürcher Zeitung (NZZ) navaja, da je Gavazzeni v pogovoru za časnik Repubblica dejal, da se s to temo ukvarja že dlje časa, spodbudo pa mu je dal dokumentarni film "Sarajevo safari" slovenskega režiserja Mirana Zupaniča iz leta 2022.

Zupaničev film je sprožil ostre reakcije bosanskih Srbov — vojnih veteranov, ki so trdili, da je dokumentarec zasnovan na lažeh.

Gavazzeni pa trdi, da poseduje "številne dokaze" in da se je vse res zgodilo. Bilo je veliko tistih, ki so streljali na ljudi — "Nemcev, Francozov, Angležev, ljudi z Zahoda", je dejal za britanski Guardian. Dodal je, da je "vznemiril pol Evrope" in analiziral bosanske in italijanske vire, vključno s tistimi iz obveščevalnih krogov. Od srbske strani, pravi, ni dobil ničesar: "Srbi vse štejejo za urbano legendo, izmišljotino", navaja NZZ.

Švicarski časnik nadalje piše, da so se že leta 2007 pojavili navedki o obstoju takšnih "safarijev". Med sojenjem jugoslovanskim vojnim zločincem v Haagu je ameriški gasilec, ki je bil kot prostovoljec v Sarajevu in je pričal pred sodiščem, govoril o tujih ostrostrelcih.

"Domneva se, da je prav on prvi uporabil izraz ‘ostrostrelski turisti’ in govoril o pošastnih metodah, ki so jim jih pripisovali. Italijanski mediji teh dni prenašajo njegove izjave s sojenja. Glede na zapisnik s zaslišanja, iz katerega citira časnik Avvenire, so nekateri ostrostrelci izbirali najbolj ranljive tarče: otroke.

Izjave tega Američana bi lahko bile ključne za nadaljevanje preiskave v Milanu. Glede na članek, objavljen v časniku Avvenire, je tožilstvo že zahtevalo posredovanje dokumentov iz haaškega sodišča.

Pomembno vlogo bi lahko imela tudi prijava, ki jo je nekdanja županja Sarajeva Benjamina Karić podala leta 2022 v Bosni in Hercegovini. Tudi ona se je sklicevala na Zupaničev film. Karićeva je medtem svojo dokumentacijo posredovala milanskemu tožilstvu in sporočila, da je pripravljena pomagati preiskavi.

- Pustimo tožilcem iz Milana in Sarajeva, da opravijo svoje delo - je dejala Karićeva za Repubblico, poroča Neue Zürcher Zeitung, javlja Deutsche Welle.