Ni več ni vprašanje, kaj lahko reče Dodik, ampak koliko časa lahko tožilstvo molči

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Uoči 30. godišnjice genocida v Srebrenici, predsednik Republike srbske Milorad Dodik je še enkrat nastopil v javnosti z brutalnim zanikanjem dejstev, ugotovljenih s sodbami najvišjih mednarodnih sodišč.

Izpodbijanje števila žrtev, trditve, da so bili "večinoma vojaki", in obtožbe, da se s seznami manipulira, ne pomenijo le moralnega propada, ampak tudi odkrito kršitev zakona o prepovedi zanikanja genocida.

Dodik gre še dlje, žali same temelje postgenocidne družbe, koncept civilne BiH imenuje "liberalno sranje", bošnjaške politične zahteve pa "podtikanje".

Vse to seveda brez kakršnega koli odziva tožilstva Bosne in Hercegovine.

Prav zato ne preseneča niti ugotovitev vodje delegacije EU v BiH Luigija Sorece, ki je po srečanju z glavnim tožilcem BiH poslal sporočilo, da je treba 'okrepiti tudi boj proti zanikanju genocida in poveličevanju vojnih zločinov, s pravosodjem, ki se bo do tega vprašanja opredelilo učinkoviteje'.

Toda vprašanje je, kdo ga bo okrepil, če glavni tožilec ne vidi problema? Milanko Kajganić očitno ne vidi ali pa dela le toliko, da ne naredi ničesar.

Če institucije ne reagirajo niti takrat, ko se zanikanje genocida izraža na javnih dogodkih, pred kamerami, neprekinjeno, kaj lahko pričakujemo naprej.

Dokler bo tožilstvo BiH nemo in selektivno v svojem delovanju, bo Milorad Dodik svobodno in nekaznovano širil revizionizem, žalil preživele in ogrožal pravico ter spravo.

V državi, kjer se zakoni ne izvajajo in sodbe ne spoštujejo, ostaja resnica talec politične moči.

Zato pravo vprašanje ni več, kaj lahko reče Dodik, ampak doklej namerava tožilstvo BiH molčati.