Ništa nije zapisano

V premoru dvourne seje Oddelka za umetnost Akademije znanosti in umetnosti BiH sem se odločil kolegom akademikom povedati, kako sem - po večletnem oklevanju, premišljevanju in še kakšnemu drugemu mučenju možganskih vijug - rešil en svoj korenit moralni in intelektualni problem.

Prosil sem prijatelja, akademskega slikarja, človeka od stroke, da skupaj obiščeva in skrbno pregledava famozno zbirko projekta ARS AEVI, v prostorih Doma mladih Skenderija.

Moram – izven vsakega razumnega dvoma! – spoznati, kaj je to – umetnost ali nekakšen njen nadomestek? Resnica ali laž? Realnost ali privid? Plačala sva vstopnice in ostala notri, v pritličju in v prvem nadstropju, približno 45 minut.

Nijedan edini eksponat se ne bi mogel pritožiti, da sva ga obšla ali ga nisva ustrezno opazovala. Je pa bilo, sicer, zmedeno, dvakrat ali trikrat, ko iz razumljivih razlogov ni bilo takoj mogoče vedeti, kaj je objekt, pred katerim sva se znašla: razstavni eksponat ali del pohištva Doma mladih. Toda v dobi konceptualne umetnosti so takšni pojavi povsem normalni in temu nisva pripisovala nikakršnega pomena.

Prostor sva zapustila molče in naglo.

Pripovedujem kolegom akademikom:

Včeraj sem obiskal razstavo ARS AEVI in vse zelo skrbno pogledal. Ne bom vam povedal, kaj o tem mislim.

Strinjam se z mnenjem kolega Sidrana! je rekel Prvi akademik – popolnoma merodajen v vprašanjih likovne umetnosti. Nič manj merodajen od njega, se je pridružil še Drugi:

V celoti podpiram mnenje spoštovanih kolegov.

Tajnik Oddelka je oglasil konec premora in prosil prisotne, naj se delo seje vrne v okvire predvidenega dnevnega reda.

Zdi se, da je imel prav tisti svetovni avtoritet, ki je davno rekel: 'konceptualna umetnost predstavlja smrt moderne umetnosti'.

Abdulah Sidran

(Dnevni avaz)