NIJE SVOBODA NEČJA VOLJA, TEMVEČ PRAVICA Ustvarjalci medijskega načrta za primer ‘Respiratorji’ v paniki, česa se bojijo komentarji?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Nikjer v Kazenskem zakoniku BiH ne piše, da se sodbe, izdane pred sodiščem BiH, ne smejo komentirati. Toda mediji, ki so bili in so še vedno del medijskega načrta tožilstva BiH in narativov, v katerih obtoženi postanejo krivi še pred začetkom sojenja, nas zdaj prepričujejo, da so vsi, ki javno spregovorijo o nelogičnostih v sodbi Respiratorji, na strani kriminala. Ali na strani, ki domnevno spodkopava vladavino prava v BiH!

Niso dovolj pošteni, da bi priznali, da vladavina prava v BiH že dolgo ne živi, če je kdaj sploh živela, saj sodeč po procesih in politično motiviranih obtožnicah še dolgo ne bo zaživela!

In v nasprotju z vsako normalno reakcijo, uredniški kolegij TVSA po novici, da so cenzurirali prispevek, v katerem odvetnici Mirna Avdibegović in Tatjana Savić govorita o sodbi Respiratorji, poudarja, da spoštujejo načela svobodnega poročanja, kritičnega in objektivnega novinarstva, še posebej v primerih pravnomočnih sodnih odločb, ki se po njihovem mnenju ne komentirajo!

Samo sodb ustavnega sodišča se ne komentira, in tudi to je v BiH odprto vprašanje, kolege pa opozarjamo, da anglosaksonsko pravo dopušča obračanje k javnosti tudi iz zapora, če obsojenec ponudi nova dejstva.

Ustava BiH je pisana z mešanico anglosaksonskega in kontinentalnega prava. Sodeč po tem, kar navajajo obsojeni v primeru Respiratorji, je v sodbi sodišča BiH veliko novih dejstev, pa tudi pravno nenavadnih navedb.

Doslej so namreč govorili le tisti, ki so bili udeleženi v znamenitem ‘medijskem načrtu’, zato je javnost lahko sodila le na podlagi predstavljenega narativa, ki se je pogosto razlikoval od dejstev.

Spomnimo, da se je na prvem naroku po predlogu tožilstva BiH za določitev pripora aretiranima premierjema Novalić Fadilu, direktorju Solak Fahrudinu in direktorju Hodžić Fikretu aktualizirala ena poved, in sicer, da „tožilstvo ima svoj medijski načrt“. Po tem naroku so posamezni novinarji, udeleženci medijskega načrta, govorili, da po vsem, kar so slišali, ‘tožilstvo nima primera’.

Očitno pa so imeli svoj „medijski načrt“, glede na to, da v zgodovini pravosodja še nikoli ni bila zabeležena takšna medijska hajka na osumljene/obtožene in celoten postopek, prav pa so se tožilci tožilstva BiH pri izrekanju zaključnih besed sklicevali na medijske napise.

In niso počeli le tega, že v najzgodnejši fazi preiskave, natančneje 11. 05. 2020, v času, ko je vladala splošna paranoja in strah glede nove bolezni COVID-19, je tožilstvo BiH na svoji spletni strani objavilo del izvida svojega izvedenca, da kupljeni respiratorji niso primerni za zdravljenje bolnikov s COVID-19.

S tem ne samo, da je bila javnost zastrupljena s takšnimi informacijami, ki niso bile preverjene ali predstavljene na sodišču, ampak je takrat osumljencem pripeta tarča na čelo, da so želeli ubijati ljudi, kršena je bila vsaka oblika domneve nedolžnosti, zdravniki so čutili strah, da sploh uporabljajo te respiratorje, čeprav še niso bili niti razdeljeni po bolnišnicah in kliničnih ustanovah.

Zaradi tega so pacienti čutili odpor do zdravstvenih ustanov in zdravnikov (o čemer je pred sodiščem BiH pričala predstojnica oddelka za anesteziologijo in reanimacijo KCUS dr. Katica Mulalić Amela), na kakšen način je tožilstvo BiH delovalo povsem družbeno neobčutljivo in vznemirilo državljane, ogrozilo številna življenja.

Zdaj pa bi se tožilstvo in njegovi mediji želeli izogniti takšnim analizam. Zakaj?
Medijsko poročanje je bilo med postopkom vse intenzivnejše, spremljale pa so ga izjave visokih predstavnikov v BiH, tako domačih kot tujih, ki so komentirali „živi predmet“, kvalificirali krivdo obtoženih.

Zdaj, ko je postopek ‘polmrtav’, bi se prepovedalo stroki, pa tudi obsojenim, da govorijo! Nesprejemljivo in nedopustno v demokratični družbi. Hkrati je treba spomniti, da so mediji, zavezani tožilstvu, prav te demokratične vrednote družbe izkoriščali, ko so etiketirali osumljene, pozabljajoč na domnevo nedolžnosti. Takrat so uporabljali terminologijo, kot so – „respiratorska mafija“, „organizirani kriminal“, „rop državljanov med pandemijo“, „največji škandal v zgodovini BiH“ itd. Vse to med samim kazenskim postopkom.

A danes nam Edin Forto in drugi očitajo, da se sodbe ne komentira. A na sceni je bil obratni vrstni red, ko so akterji medijskega načrta, vključno s političnimi predstavniki in diplomatskim korom, pritiskali na sodišče med postopkom. Komentar sodbe se ne more šteti za pritisk na sodišče in pravosodje, ker je vse že zaključeno. Ali pa ni, in je panika zato toliko večja!?