Ni vprašanje, gospod minister Konaković, ali bi morali biti tamo, ampak kdo je 'požrl tele iz razpisa'

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

“Danes lahko ponovno potrdim, vsaka minuta tega boja se izplača, vsaka.
Ne glede na vse pljuvanje, laži, podtikanja.
Vsaka minuta se izplača.”

Nekoč je Elmedin Konaković, nekdanji član SDA, danes vodja stranke Ljudje in pravičnost ter minister za zunanje zadeve BiH, samooklicani borec proti korupciji in kriminalu, trdil, da bo vsaka minuta njegovega boja prinesla spremembo. Pet let kasneje se zdi, da se je ta boj obrestoval – ne državljanom, ampak njemu in ožjemu krogu njegovih sodelavcev in prijateljev.

Od začetka svoje politične kariere je Konaković gradil podobo reformatorja, obtoževal svoje nekdanje kolege iz SDA za korupcijo in nepotizem. Ena njegovih najljubših tarč je bilo podjetje ZOI 84, upravitelj Zetre in Bjelašnice.

Obtoževal jih je za nepravilnosti, govoril o starih blagajnah brez računov in 'požrtem tele' kot personifikaciji prodaje blaga mimo urejenih zakonskih tokov.

Da Konaković ni tisto, za kar se predstavlja, smo lahko videli že od prvih dni, ko je Ljudje in pravičnost začel prevzemati politične in vse druge vzvode za upravljanje sistema. Lovec je postal plen, in sodeč po hitrosti kopičenja afer in teži obtožb, se mora sodstvo Bosne in Hercegovine veliko resneje vključiti v lov.

Ko je nekdanji minister za komunalne zadeve KS Almir Bečarević iznesel obtožbe, da je prav Konaković pritiskal na ministra Bošnjaka, da bi se omogočilo nadaljnje betoniranje Bjelašnice, so se razblinili mehurčki, v katere je bila zavita propagandna zgodba o sarajevskem Eliot Nessu iz učilnice SDA.

Konaković, ki je nekoč političnim rivalom grozil z “držite se, prihajamo” in napovedoval iznos dokumentacije iz javnih podjetij in institucij, je z eno samo reakcijo razkril vsej javnosti, kako nervozen je plen pred udarom preiskovalnih dejanj.

Na Bečarevićeve trditve, ki so bile izrečene preiskovalcem in javnosti, je Konaković v stilu zapornikov iz preteklosti zagrozil z objavo njegove zdravstvene kartoteke. Za širšo sliko naj spomnimo, da je to tisti Konaković, ki so mu še včeraj evropske prevarantske diplomate v oblekah hvalile napredek na poti v EU. A Konaković je nato pokazal, da o EU ne ve nič, zakaj bi potem vedel o njihovih vrednotah.

Vodja Ljudje in pravičnost se ni prvič znašel pod udarom obtožb za kriminalna dejanja.
Njegov današnji partner SDP BiH je leta 2017 javno obtožil Konakovića zaradi dolga njegove zasebne firme “Sport Centar” do ZOI 84 in odnosa televizorjev. Kaj se je zgodilo s tem dolgom in opremo – javnosti ni znano.

Afere so zamenjale obljube

Konakovićeva politična mantra “držite se, prihajamo” je zvenela kot obljuba za obračun s korupcijo. Namesto tega bo njegov mandat kot šefa diplomacije BiH ostal v spominu po številnih tiskovnih konferencah in medijskih nastopih, na katerih je “pral” prijatelje in tudi sebe pred kakršno koli povezanostjo z njihovimi posli.

Po objavi sheme, po kateri je imel Konaković stike s superkartelom “Tito in Dino”, akcije “Black Tie”, zaradi katere se je znesel nad tožilstvom in javnostjo, ker so mu aretirali bližnje ljudi, akcije Incitat, v kateri se omenja kot nekoga, ki je pritiskal na ministra Bošnjaka, se je Konaković znašel v središču še enega škandala.

Najnovejša afera, ki je zasenčila prejšnje, je povezana s propadlim vrhom EU-Zahodni Balkan v Neumu. Podjetje v lasti hčerke Konakovićevega botra je prejelo razpis za organizacijo, a ga je pritožba konkurence zavrnila. Vrh, simbol diplomatskega pomena za BiH, se je spremenil v mednarodno sramoto.
Konaković se je ponovno moral “prati”.

In medtem ko je šef diplomacije in vodja Ljudje in pravičnost trdil, da ni imel nič s pripravo vrha in da ga tam sploh ne bi smelo biti, ključno vprašanje ostaja: kako je podjetje brez relevantnih izkušenj dobilo posel? Ali je Konaković, neposredno ali posredno, vplival na izbor izvajalca?

Popolnoma nepomembno je, ali je minister Konaković sodeloval pri organizaciji in ali je nameraval obiskati vrh, pomembno pa je, da so bili v krogu ljudi, zadolženih za organizacijo, ljudje od njegovega zaupanja. Natančneje, med drugimi je bil tam vodja kabineta zunanjega ministra.

In zato ni vprašanje, gospod minister Konaković, ali bi morali biti na vrhu, ampak kdo je 'požrl tele iz razpisa' in poskusil progurati posel podjetju z veliko manj izkušnjami kot njegovi konkurenti!

To je odgovor, ki ga javnost pričakuje.

In ko ga bo dobila, upamo, da tudi od sodstva, bo javnost lahko razumela, kako se je samooklicani “istrebljevalec kriminala” Konaković transformiral v politično figuro, katere afere postajajo vse večje breme.

Od Bjelašnice, kjer gradbena mafija betonira gozdove, do mednarodnih škandalov, kot je vrh v Neumu.

Sarajevski smog morda prekriva mnoge sledi, a eno je gotovo: odgovorov na vprašanja o razpisih, aferah in spornih poslih se ne da izogibati večno. Kdo je pravzaprav 'požrl tele iz razpisa' in za čigav interes? To je vprašanje, na katerega čakamo odgovor!